| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko delo
Avtorji:ID Zidanšek, Ana (Avtor)
ID Žaberl, Miroslav (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Zidansek_Ana_2021.pdf (851,45 KB)
MD5: C7A3F916E2E8C475F841A6B8BC565B64
PID: 20.500.12556/dkum/78c7290a-9109-46a8-8437-3a6bbf326619
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila. Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja. Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov. Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije. Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Ključne besede:policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[A. Zidanšek]
Leto izida:2021
Leto izvedbe:2021
Št. strani:VII f., 76 str.
PID:20.500.12556/DKUM-80663 Novo okno
UDK:343.1:351.741(043.2)
COBISS.SI-ID:82802435 Novo okno
Datum objave v DKUM:28.10.2021
Število ogledov:1494
Število prenosov:194
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:27.09.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Normative regularity of undercover investigative measures which mean a commission of an apparent criminal offense
Opis:The master's thesis deals with covert investigative measures. The red thread of the present thesis is measures that constitute a fictitious commission of a criminal offense and are listed in Article 155 of the Criminal Procedure Act. In the fight against organized crime which is the worst form of a criminal offense, the police must take special measures to detect and limit these criminal offenses. The issues of the measures of Article 155 of the Criminal Procedure Act are reflected in the fact that they represent the moral and ethical admissibility of the commission of criminal offenses by representatives of the state. The police must act lawfully and legitimately and must not induce a person to commit a crime in any way. This would mean that the state is involved in the commission of the crime. It is the court that determines whether a police provocation or entrapment occurred during the implementation of the measures. Based on a subjective-objective test which was adopted by the Slovenian legislation from the American legislation, the court must assess whether the perpetrator was induced to commit a criminal offense. If the court determines that criminal activity has been provoked, this is a circumstance that precludes prosecution for a crime committed based on covert police measures. The legal regulation of the mentioned measures should be more specific in the parts where it refers to police provocation and instigation. Above all, the definition of police provocation should be defined. Because the American court was the first to use entrapment defense, the present thesis also includes an analysis between Slovenian and American Supreme Courts’ judgments. The comparison provides insight into the perception of police provocation by both courts.
Ključne besede:covert investigative measures, instigation, police provocation, human rights, case law


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici