| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Analiza vpliva zadolževanja na gospodarsko rast držav evropske unije
Avtorji:ID Fir, Nejc (Avtor)
ID Bekő, Jani (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Fir_Nejc_2022.pdf (2,26 MB)
MD5: 6E0361F155F23A2A870FF2381C2ADF71
PID: 20.500.12556/dkum/85a46abb-4be5-42e1-8f84-cc83af492093
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:V razvitih gospodarstvih je bilo v času njihovega razvoja mogoče zaznati številna daljša obdobja zadolževanja in razdolževanja, saj se je dolg integriral na različnih agregatnih ravneh gospodarstva. Instrument dolga lahko tako zasebnim kot tudi javnim ekonomskim subjektom omogoča lajšanje njihove osnovne aktivnosti in zasledovanje ciljev, kar predstavlja pozitiven vidik dolga. Kljub temu si ob prekomernem in pospešenem zadolževanju lahko upravičeno zastavimo vprašanje, ali bo imela takšna dinamika povečevanja dolga negativen vpliv na poslovanje podjetij, vzdržnost javnih financ in aktivnosti gospodinjstev ter ali bo na agregatni ravni zniževala stopnja gospodarske rasti. Omenjeno vprašanje postane aktualnejše v času gospodarskega krčenja, kot sta na primer velika recesija in koronavirusna pandemija, in večje nevarnosti bankrotov, zato je pozornost smiselno posvetiti ravno problematiki zadolževanja. Teorije gospodarske rasti sicer opredelijo različne temeljne dejavnike rasti, vendar med njimi ni mogoče zaslediti neposredne vloge zadolževanja. Ekonomska teorija pojasnjuje temeljno povezavo med prekomernim dolgom in gospodarsko rastjo z neustrezno alokacijo finančnih sredstev, kar negativno vpliva na akumulacijo kapitala, slednja pa ima pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju države. Dosedanje raziskave vpliva zadolževanja na gospodarsko rast potrjujejo možnost negativne povezave med spremenljivkama, kar poudarja pomembno vlogo dolga med dejavniki gospodarske rasti. Pri določitvi morebitnega praga vpliva zadolževanja na gospodarsko rast ni splošnega konsenza, saj so ugotovitve številnih empiričnih študij heterogene. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo s pomočjo ekonometričnega modela na vzorcu izbranih držav Evropske unije med leti 1996 in 2016 analizirali vpliv zadolževanja na srednjeročno gospodarsko rast. Ugotovili smo, da obstaja med vladnim dolgom in bodočo stopnjo gospodarske rasti konkavna oblika povezave z maksimumom pri 104,8 % BDP, nasprotno pa med odlogom podjetniškega dolga in bodočo stopnjo gospodarske rasti obstaja konveksna oblika povezave z minimumom pri 138,3 % BDP. Prav tako smo ugotovili, da konveksna oblika povezave z minimumom pri 145,1 % BDP obstaja tudi med odlogom dolga gospodinjstev in srednjeročno gospodarsko rastjo. Izračunani pragovi predstavljajo pomembno sporočilo vsem nosilcem ekonomske politike v Evropski uniji, saj ima zadolževanje vlad, gospodinjstev in podjetij pomembno vlogo pri bodoči gospodarski rasti držav.
Ključne besede:teorija rasti, ekonomska politika, zadolženost, Evropska unija
Kraj izida:[Maribor
Založnik:N. Fir
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/DKUM-81265 Novo okno
UDK:330.35
COBISS.SI-ID:104050947 Novo okno
Datum objave v DKUM:07.04.2022
Število ogledov:2107
Število prenosov:880
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.
Začetek licenciranja:09.02.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of the impact of indebtedness on economic growth of european union countries
Opis:In developed economies, many longer periods of increasing indebtedness and deleveraging could have been observed during their development, as debt was being integrated at different aggregate levels of economy. The debt instrument may enable both private and public economic operators to facilitate their core business and pursue their objectives, which is a positive aspect of debt. Despite excessive and accelerated indebtedness, we may substantially ask ourselves whether such a dynamic increase in debt will have a negative impact on business performance, the sustainability of public finances and household activities, and whether it will reduce economic growth at the aggregate level. In times of economic contraction, such as the Great Recession and the coronavirus pandemic, and the greater risk of bankruptcy, the discussed issue becomes even of a greater importance; that is why it makes sense to pay attention to the problems of indebtedness. Although defining various fundamental factors of growth, a direct role of indebtedness cannot be traced among theories of economic growth. The economic theory explains the fundamental connection between excessive debt and economic growth with an inadequate allocation of financial resources through negative effects on the accumulation of capital, which has an important role in the country’s economic development. Empirical evidence of the analysis of the impact of indebtedness on economic growth confirms the possibility of a negative correlation between the variables, which highlights the important role of debt among the factors of the economic growth. There is no general consensus in determining the potential threshold for the impact of indebtedness on economic growth, as the findings of many empirical studies are heterogeneous. In the empirical part of the master's thesis, the impact of indebtedness on medium-term economic growth between 1996 and 2016 was analysed by using an econometric model on a sample of selected European Union countries. The results have confirmed a concave form of connection between general government debt and future economic growth with a maximum at 104.8% of GDP, while there is a convex form of connection with a minimum at 138.3% of GDP between lagged corporate debt and future growth rate. Finally, the results have also confirmed the existence of a convex form of connection with a minimum at 145.1% of GDP between lagged household debt and medium-term economic growth. The calculated thresholds send an important message to all economic policy makers in the European Union, as government, household and corporate indebtedness plays an important role in the countries’ future economic growth.
Ključne besede:growth theory, economic policy, indebtedness, European Union


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici