| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Trajnostni razvoj skupnosti: kako krepiti srečne trajnostne skupnosti?
Avtorji:ID Šteger, Tine (Avtor)
ID Ženko, Zdenka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Steger_Tine_2022.pdf (2,87 MB)
MD5: 979C16F4CAD4D975B7AB3B3D02840298
PID: 20.500.12556/dkum/8d9d9669-78dd-4e0b-b778-afe7737b2bf2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Ključne besede:celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Kraj izida:[Maribor
Založnik:T. Šteger
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/DKUM-81523 Novo okno
UDK:502.131.1
COBISS.SI-ID:111097603 Novo okno
Datum objave v DKUM:09.06.2022
Število ogledov:1133
Število prenosov:189
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:07.04.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sustainable community development: how to enhance happy sustainable communities?
Opis:In the Master's thesis, we study the fields of creativity, innovation, sustainable development, and happiness. We explore the development of local communities into happy sustainable ones. We highlight some current topical issues and our conclusion is, that we can no longer continue with the existing unsustainable way of development. In order to manage not only existing but also upcoming problems, we emphasize the importance of a holistic approach, creativity and innovation. This allows us to develop new solutions to solve current problems and enables us to create a more sustainable society. The question of how sustainable development, through creativity and innovation, can help to improve the quality of life in community and ultimately bring a higher level of happiness to its inhabitants has been the main research area of the Master's thesis. According to the United Nations definition, sustainable development can be understood in its three dimensions – economic, social and environmental, as development that meets the needs of the current generation without compromising the ability of future generations to meet their need. We have found that existing local development strategies primarily focus on pursuing material well-being while leaving other aspects aside. We have investigated the impact of three dimensions of sustainable development (economic, social and environmental) on the level of happiness of people in society in order to assess the potential of sustainable development for the transformation of communities into happy sustainable communities. We have found that economic development is necessary to ensure a basic standard of living, which enables people to meet their basic needs. Through a critical discussion based on findings of various renowned authors (especially Easterlin, Veenhoven, Hagerty, and Inglehart) we have reached a conclusion, that a clear correlation can be found between the level of gross domestic product and the level of happiness among people. People living in economically developed countries on average report higher levels of happiness than people living in economically less developed countries. It is also clear, that correlation between economic development and happiness is stronger in economically less developed than in economically developed societies; economic growth has a substantial impact on happiness, especially in less developed countries. Once a society reaches a certain threshold of economic development, further economic growth no longer results in higher levels of happiness. Other, intangible factors become crucial. The impact of social development and environmental protection on the level of happiness triggered our attention. In terms of social development we have found a clear correlation between the power of the welfare state, the quality of the political system, freedom to make decisions about one's own life, trust between people and social cohesion and happiness of people in a given society. On the contrary, the correlation between reducing social inequalities and happiness can not be confirmed. We have also confirmed the correlation between the chosen environmental protection indicators and the level of happiness of people. In accordance with our findings, additional attention should be given to social development and environmental protection, besides economic development, which is already in the spotlight of existing local development strategies. We conclude, that considering not only economic, but also environmental and social dimensions of development would allow more holistic community development in line with sustainable development. As we have found, community development along with sustainable development could have a significant impact in the level of happiness of people - which could at least be maintained, if not raised in the long run, by appropriate public policies that take greater account of social development and environmental protection.
Ključne besede:holism, innovativeness, happiness, communities, sustainable development, creativeness.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici