Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo

Cvenk, Tjaša

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo
Avtorji:	ID Cvenk, Tjaša (Avtor) ID Weingerl, Petra (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Cvenk_Tjasa_2022.pdf (1,54 MB) MD5: 1233BADD93140DE9ADC20AF71171EB1B PID: 20.500.12556/dkum/39c60e1d-34e0-4a06-ba4f-0fb2aa7ce37b
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Ključne besede:	institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	[T. Cvenk]
Leto izida:	2022
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (84 str.))
PID:	20.500.12556/DKUM-81707
UDK:	349.6(043.3)
COBISS.SI-ID:	114755075
Datum objave v DKUM:	08.07.2022
Število ogledov:	1289
Število prenosov:	99
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	16.05.2022

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Greenhouse gas emissions in the european union and the impact of lobbies on the european regulation
Opis:	Lobbying is an activity that takes place around us on a daily basis and is carried out by one person who wants to influence the legislation so that the end result would positively affect their activity but in practice it is much more desirable and also creates more power to influence the decision-making of the legislature if several companies merge with each other, where their interests are represented by one representative, thus creating a strong influence on the whole legislative process. Lobbying also, in most cases, takes place in secret, through meetings, private assemblies and organized evenings, letters and emails. However, if businesses feel threatened, lobbying can go beyond legal activity and turn into illegal activity, manifesting in threats and bribery. Through the work, lobbying is connected to five categories of greenhouse gas emissions. Emissions from five activities, such as energy use, industrial processes and product use, agriculture, land use, soil change and forestry, and waste management, have an extremely negative impact on climate change, human health and the entire earth ecosystem. Based on examples from each category of greenhouse gas emissions, it is possible to roughly see the lobbies, in what ways they affect each of the categories and what they want to achieve with their actions. Lobbying is not a problem in itself, as it is an important part of a democratic society. It also benefits the EU legislature, as lobbyists with specialization in various fields help them draft legislation. The problem of lobbying arises when EU legislators start following the wishes of companies and not to the wider European public . Lobbyists often want to postpone EU legislation to later adoption, sabotage their adoption or even prevent their adoption. While EU legislators are adopting legislative proposals to improve the living standards of Europe's population and ecosystem, strong companies have consistently opposed their plans. Another problem is the non-transparency of companies lobbying the EU institutions. The European Union has established EU Transparency Register, a system where all interest groups must be registered if they want to influence EU legislatures such as the Commission, Parliament and Council. Although the update of the Register came into force in 2021, which made the Register mandatory, it still does not necessarily represent the facts, as lobbying contacts do not contain all the necessary information for transparency. A single day of annual updates of data for all European companies lobbying in the EU and a more detailed review of funding data should be provided. Through the Register and examples from the media, EU citizens are trying to find out about the work of lobbies on the EU legislature. Due to the incomplete Register and the cases that show only selected and general information of certain scandals, they do not have much opportunity to get acquainted with the actual impact of lobbying on the EU institutions. The last part of the paper presents tables of categories of greenhouse gas sources, in which companies of each category are broken down according to the number of lobbyists, the contacts they have with the Commission and Parliament and the financial costs of lobbying. The purpose of the tables is to determine whether the Register is sufficiently transparent when companies' information begins to be compared with each other. We can conclude that the Register, despite the new changes, is not sufficiently transparent and still causes ambiguities in data collection. Although the Register is not yet designed in a form that would fully satisfy users, it should be added that the path to its improvement is in a positive direction.
Ključne besede:	influence • EU institutions • transparency • lobbying techniques • corporations • register • corruption • principle of democracy

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj