| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Verodostojnost obujenih spominov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Avtorji:ID Trebec, Maja (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Trebec_Maja_2022.pdf (1,08 MB)
MD5: 329A7C4E512448F46C401D67B83E779C
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomska naloga se nanaša na temo spomina in predstavljen je problem verodostojnosti obujenih spominov. Ta tema je relativno malo raziskana. Znanstvenih dokazov, da potlačeni spomini obstajajo, skoraj ni oziroma jih je zelo malo. Že vrsto let pa obstaja polemika med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Neka travmatična izkušnja, večinoma gre za spolne zlorabe v otroštvu, lahko pusti posledice za celo življenje, zato se pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo take izkušnje ne spomni, kot da se ni nikoli zgodila, kasneje pa se ti spomini spet pojavijo. Poleg tega je seveda vprašljivo, kako verodostojni so ti spomini, saj se naši spomini lahko zelo hitro popačijo. Potlačeni spomini naj bi pri ljudeh povzročali razne psihološke simptome, ki jih je mogoče pozdraviti le z obujanjem spominov. Osebe z določenimi simptomi obiščejo terapevta, ki za obujanje spominov lahko uporabi več tehnik, vendar je zaradi krhkosti našega spomina možen nastanek lažnih spominov, ki jih lahko nenamerno povzroči terapevt. Potlačeni spomini spadajo k pojmu represija, o kateri je pisal že Freud, ki je trdil, da boleče in neprijetne spomine izrinemo iz zavesti. S tem se izognemo nelagodju, ki bi ga povzročilo spominjanje ali govorjenje o tem. Represijo razumemo kot nezavedno pozabo, kar pa ne pomeni, da te spomine popolnoma odstranimo, saj nekje v podzavesti še vedno obstajajo. V raziskavah pa se nagibajo k temu, da gre pri potlačenih spominih za supresijo. Supresiji rečemo tudi zavedna pozaba in pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in tako začasno nedostopnost spominov, o katerih žrtev ne govori in ne razmišlja, torej ne gre za dejansko pozabo. Sicer je možno, da potlačeni spomini obstajajo, vendar njihov obstoj raziskovalno ni dokazan. Raziskave pa kažejo, da so potlačeni spomini veliko bolj mit kot resničnost.
Ključne besede:spomini, potlačeni spomini, lažni spomini, travmatične izkušnje, represija, supresija, diplomske naloge
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:[M. Trebec]
Leto izida:2022
Leto izvedbe:2022
Št. strani:IV f., 40 str.
PID:20.500.12556/DKUM-82586 Novo okno
UDK:159.953.34(043.2)
COBISS.SI-ID:125463811 Novo okno
Datum objave v DKUM:13.10.2022
Število ogledov:785
Število prenosov:114
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:25.08.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The credibility of recovered memories
Opis:The bachelor thesis covers the topic of memory and presents the problem of the credibility of recovered memories. This topic is relatively little researched. There is little or no scientific evidence that repressed memories exist. For many years, however, there has been a controversy between proponents and opponents of repressed memories. A traumatic experience, mostly childhood sexual abuse, can have lifelong consequences, and the question arises as to how soemone can not remember such an experience as if it had never happened, and then later have the memories reappear. In addition, of course, it is questionable how authentic these memories are, as our memories can become disorted very quickly. Repressed memories are thought to cause various psychological symptoms in people, which can only be cured by recovering them. People with certain symptoms see a therapist who may use several techniques to bring back memories, but the fragility of our memories can lead to false memories which may be unintentionally induced by the therapist. Repressed memories belong to the concepto of repression, which was already described by Freud, who argued that painful and unpleasant memories are pushed out of consciousness. This avoids the discomfort of remembering or talking about it. We understand repression as unconscious forgetting, but that does not mean that we remove these memories completely, because they still exist somewhere in the unconscious. However, research tends to suggest that repressed memories are suppressions. Suppression is also called conscious forgetting and it means avoiding talking about a sensitive subject and thus temporarily making inaccessible memories that the victim does not talk or think about, so it is not really fotgetting. It is possible that repressed memories exist, but their existence has not been proven by research. But research shows that repressed memories are far more myth than reality.
Ključne besede:memory, repressed memories, recovered memories, false memories


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici