| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Lebensgeschichten im Grenzraum. Mehrsprachigkeit und Identität im steirisch-slowenischen Sprachraum : Magisterarbeit
Avtorji:ID Brelih, Anja (Avtor)
ID Lipavic Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Grond, Agnes (Komentor)
ID Weitlaner, Susanne (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Brelih_Anja_2022.pdf (3,21 MB)
MD5: 87C9FF1584270A3D08AEF07918FDFCCD
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Sprache ist nicht nur zum Kommunizieren da, sondern sie ist auch ein Teil unserer Identität, unsere Kultur und Lebensweisen. Die Lebensgeschichten im Grenzraum haben eine lange und spannende Geschichte, die sich auch noch bis heute auswirkt. Jeder Grenzraum ist einzigartig und unterscheidet sich von anderen Grenzräumen. Wir sehen uns den Grenzraum zwischen Österreich und Slowenien an, und widmen uns besonders der Mehrsprachigkeit und Identität im steirisch-slowenischen Sprachraum. Der Grenzraum zwischen der Steiermark und Slowenien war ein sehr gemischtsprachiges Gebiet, auf beiden Seiten wurde Slowenisch und Deutsch gesprochen. Erst mit der Grenzziehung wurden die Kontakte der beiden Sprachen unterbrochen. Es wurden nicht nur sprachliche Beziehungen getrennt, sondern auch familiäre und wirtschaftliche Beziehungen. Wegen der Grenzziehung entstanden Minderheiten und zwar auf beiden Seiten. Die sprachlichen Minderheiten wurden sehr lange Zeit verschwiegen, man hörte nicht gerne die jeweils andere Sprache auf seinem Gebiet. Mit der Geschichte des Grenzraums beschäftigte man sich erst in den 1980er Jahren. Auch noch heute weiß man nicht viel über die Geschichten der Menschen, die in der Nähe von der Grenze gewohnt und mit der Grenze gelebt haben. In der Arbeit werden reale Lebensgeschichten von GrenzbewohnerInnen beschrieben, die diese Entwicklungen reflektieren. Ein sehr großes Problem war, dass die Menschen früher nicht gerne über ihre Zweisprachigkeit/Mehrsprachigkeit gesprochen haben, da diese von der Mehrheitsbevölkerung negativ bewertet wurde und sie daher ihre Zwei-/Mehrsprachigkeit verbargen. Das gilt sowohl für die slowenische Minderheit in der Steiermark als auch für die deutschsprachige Minderheit in Slowenien. Mit Hilfe von Audio- und Videointerviews bekommen wir einen praktischen Blick in die Geschichten der Mehrsprachigkeit im steirisch-slowenischen Sprachraum.
Ključne besede:Sprache, Grenzraum, Identität, Dialekt, Code-Switching
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[A. Brelih]
Leto izida:2022
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VII, 99 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-82666 Novo okno
UDK:81'246.2(043.2)
COBISS.SI-ID:127728899 Novo okno
Datum objave v DKUM:02.11.2022
Število ogledov:766
Število prenosov:64
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:29.08.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Življenjske zgodbe v obmejnem prostoru. Večjezičnost in identiteta na štajersko-slovenskem jezikovnem območju : magistrsko delo
Opis:Jezik ni namenjen le sporazumevanju, temveč je tudi del naše identitete, kulture in načina življenja. Življenjske zgodbe na obmejnem območju imajo dolgo in razburljivo zgodovino. Vsako obmejno območje je edinstveno in se razlikuje od drugih obmejnih območij. Obravnavamo obmejno območje med Avstrijo in Slovenijo ter posebno pozornost namenjamo večjezičnosti in identiteti na štajersko-slovenskem jezikovnem območju. Obmejno območje med Štajersko in Slovenijo je bilo jezikovno zelo mešano, saj sta se na obeh straneh govorili slovenščina in nemščina. Stiki med jezikoma so se prekinili šele z določitvijo meje. Pretrgani niso bili le jezikovni, temveč tudi družinski in gospodarski odnosi. Zaradi razmejitve meje so se na obeh straneh pojavile manjšine. Zgodovina obmejnega območja je bila obravnavana šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Še danes ni veliko znanega o zgodbah ljudi, ki so živeli ob meji in živeli z mejo. Delo opisuje resnične življenjske zgodbe obmejnih prebivalcev, ki odražajo ta razvoj dogodkov. Zelo velik problem je bil, da ljudje v preteklosti niso radi govorili o svoji dvojezičnosti/večjezičnosti, ker jih je večinsko prebivalstvo negativno ocenjevalo, zato so svojo dvojezičnost/večjezičnost skrivali. To velja tako za slovensko manjšino na Štajerskem kot za nemško govorečo manjšino v Sloveniji. S pomočjo intervjujev smo dobili praktičen vpogled v zgodbe večjezičnosti na štajersko-slovenskem jezikovnem območju.
Ključne besede:jezik, obmejni prostor, identiteta, narečje, Code-Switching


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici