| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Finančna pismenost in vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev.
Avtorji:ID Fras, Jure (Avtor)
ID Festić, Mejra (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Fras_Jure_2023.pdf (2,58 MB)
MD5: A7DE04FE6500AB96875CB6CB26DF73D4
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Slovenci praviloma veljamo pri izbiri varčevanja za precej konservativen narod, ki je pretežno nenaklonjen tveganju. V nekaterih obdobjih je takšno finančno vedenje smiselno in povzroča manj finančne škode, v drugih obdobjih pa je lahko finančna škoda zaradi takšnega vedenja bistveno večja. Nahajamo se v izredno negotovem obdobju, ko so se posledice svetovne pandemije začele kazati na ekonomskem področju, vse skupaj pa je le še podkrepila vojna v Ukrajini. Spopadamo se s težavami na področju dobave energentov, prav tako nam ne prizanaša rekordno visoka inflacija, ki med ljudmi vzbuja strah in nestabilnost. Prav to je obdobje, ko je »varčevanje v nogavici« najbolj pogosta, a hkrati najslabša oblika varčevanja, saj inflacija požira vrednost našega denarja. V magistrski nalogi smo se spraševali, kaj pravzaprav vpliva na varčevalne navade ljudi. Ugotovili smo, da smo Slovenci, kljub nekaterim zmotnim prepričanjem, glede na ostale primerljive narode relativno visoko finančno pismeni. Največ znanj s področja finančne pismenosti dobimo skozi prakso in ob učenju z denarjem, zaostajamo pa pri učenju finančne pismenosti v sklopu izobraževalnih programov. Ugotavljali smo, katerih finančnih naložb se Slovenci največ poslužujemo in zakaj. V magistrskem delu je predstavljen pregled finančnih naložb glede na različne faktorje, kot so tveganje, donos, ročnost ipd. Preučevali smo vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev in ugotovili, da se je varčevanje v tem obdobju enormno povečalo, stopnja varčevanja je znašala rekordnih 22,6 %. Pomanjkanje znanja ter nepreverjene informacije predstavljajo glavni razlog za konservativno varčevalno politiko Slovencev, sprememba le-te pa bi lahko ključno vplivala na ustrezno prerazporeditev kapitala, povečanje BDP-ja in višjo blaginjo med ljudmi.
Ključne besede:Finančna pismenost, finančni inštrumenti, varčevalne navade, investicijske navade, pandemija Covid-19.
Kraj izida:Maribor
Založnik:J. Fras
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/DKUM-83473 Novo okno
UDK:336
COBISS.SI-ID:145484035 Novo okno
Datum objave v DKUM:16.03.2023
Število ogledov:827
Število prenosov:194
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.
Začetek licenciranja:05.12.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Financial literacy and impact of the COVID-19 pandemic of the saving and investment habits of slovenes.
Opis:When it comes to adopting a savings strategy, Slovenians are seen as a very conservative society that leans heavily toward risk-averse options. Such financial behavior can be much worse at times, even while it may make sense in some situations and result in less financial harm. When the economic effects of the worldwide pandemic started to emerge, we entered a very unstable period, which only served to escalate the conflict in Ukraine. Fluctuations in the energy product supply, record-high inflation, and widespread panic among the population. And because inflation is eroding the value of our money at this time, "saving in a sock" is both the most popular and the poorest method of saving. We explored what influences people's saving behaviors in my master's thesis. Despite certain false assumptions, we discovered that Slovenians are quite financially knowledgeable when compared to those in other comparable countries. We fall behind in teaching financial literacy as a part of educational programs since the majority of knowledge in the sector is learned via practice and learning with money. We discovered the most popular financial investments Slovenians make and why. The master's thesis provides a summary of financial investments based on a number of variables, including risk, return, maturity, etc. We looked at how the COVID-19 epidemic affected Slovenians' saving and investing behaviors and discovered that during this time, saving significantly increased—the percentage reached a record high of 22.6%. The conservative savings behavior of Slovenians is primarily due to ignorance and unreliable information, and changing this one factor alone might have a significant impact on the balanced distribution of wealth, a rise in GDP, and greater societal wellbeing.
Ključne besede:Financial literacy, financial instruments, saving habits, investment habits, Covid-19 pandemic.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici