| Opis: | Namen prispevka: Prispevek analizira dilemo glede državnih privilegijev tajnosti in nujnosti varovanja človekovih pravic. Namen prispevka je poudariti, da so bili včasih državni privilegiji tajnosti uporabljeni, da bi se izognili nekaznovanju ali nadaljnjim preiskavam, ki bi lahko pokazale na dejanja mučenja ali dejanja, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom človekovih pravic in mednarodnim kazenskim pravom. Metode: Deskriptivna metoda je bila uporabljena za pregled primarnih in sekundarnih virov skupaj s primerjalno metodo, da bi naredili retrospektivo med različnimi primeri. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so človekove pravice (pre)pogosto žrtvovane s sklicevanjem na tajnost. Izredne izročitve so bile uporabljene za premeščanje pripornikov iz ene države v drugo brez kakršnega koli pravnega razloga zaradi zasliševanj, ki se pogosto končajo z mučenjem. Glavno vprašanje je: Ali naj se človekove pravice kršijo v imenu nacionalne varnosti in boja proti terorizmu? Logičen odgovor je ne – spoštovanje človekovih pravic bi moralo biti vrh ledene gore in pri pravici do življenja in prepovedi mučenja ni dovoljeno žrtvovanje. Zadeva Zubaydah dejansko sproža vprašanje, povezano z nekaznovanjem dejanj mučenja in nadzorom nad dejanji vlade in agencij. Poleg tega odpira vprašanja o sami naravi in namenu državne tajnosti, saj pojasnjuje, da celo informacija, ki je prišla v javno domeno, spada v domeno privilegija državne tajnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Vsebina prispevka se ukvarja z aktualno tematiko in polemikami okoli državnih privilegijev tajnosti v več primerih ter primerjavo med odločitvami različnih sodišč, ki jim je skupno vprašanje sklicevanja na tajnost v imenu nacionalne varnosti. |
|---|
