| Naslov: | Frakcionacija lignocelulozne biomase ter njena pretvorba v vredne produkte : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Brence, Urška (Avtor) ID Čuček, Lidija (Mentor) Več o mentorju...  ID Vujanović, Annamaria (Komentor) ID Grilc, Miha (Komentor) ID Jasiukaityte, Edita (Komentor) |
| Datoteke: | MAG_Brence_Urska_2023.pdf (2,75 MB) MD5: 6A69AB98511284C72EFD986D950A4BE7
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | V magistrskem delu smo se osredotočili na biomaso rastlinskega izvora, imenovano lignocelulozna biomasa. Predstavljene so teoretske osnove, uporaba, valorizacija ter ovire in zastoji pri komercializaciji lignoceluloze. V eksperimentalnem delu je najprej podrobno opisan in prikazan postopek določevanja sestave izbrane biomase, tj. bukove žagovine. V nadaljevanju je predstavljena frakcionacija biomase, depolimerizacija lignina in hemiceluloze ter hidroliza celuloze. Ugotovili smo, da je bukova žagovina sestavljena iz pepela (0,87%), vode (6,14%), glukoze (37,11%), ksiloze (19,25), kislinsko topnega lignina (1,40%) in kislinsko ne-topnega lignina (24,03%). Rezultati depolimerizacije lignina kažejo, da je iz lignina možno pridobivanje vrednih produktov, kot so gvajakol, kreozol, 2-metoksi-4-propilfenol, 4-hidroksi-3,5-metoksiacetofenon, 4-alil-2,6-dimetoksifenol in še vrsta drugih produktov. Z depolimerizacijo hemiceluloze smo uspešno pridobili produkt z dodano vrednostjo furfural. Po hidrolizi celuloze smo ugotovili, da naš izbran postopek izolacije celuloze ni najbolj primeren, saj smo s pomočjo HPLC analize v hidrolizatu zaznali ksilozo in lignin.
V drugem delu magistrske naloge je predstavljena tudi hipotetična biorafinerija, ki simulira proizvodnjo biometanola z uplinjanjem dveh različnih bioloških virov in sicer borovega lesa in biooglja. Celoten procesni model je simuliran v programski opremi Aspen Plus. S pomočjo simulacije smo ugotovili, da lahko iz 1000 kg borovega lesa pridobimo približno 629 kg biometanola s 98,7 % čistostjo. V primeru, ko proizvajamo biometanol iz biooglja, lahko iz 1000 kg biomase sintetiziramo 763,62 kg biometanola s 99,2 % čistostjo. |
|---|
| Ključne besede: | biomasa, lignocelulozna biomasa, frakcionacija biomase, biorafinerija, lignin |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [U. Brence] |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 60 f.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-83791  |
|---|
| UDK: | 547.458.84:[604.4:662.6](043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 147495171  |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 07.03.2023 |
|---|
| Število ogledov: | 761 |
|---|
| Število prenosov: | 110 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |