| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Romska naselja v Sloveniji kot potencialna geta : magistrsko delo
Avtorji:ID Kovač, Laura (Avtor)
ID Naterer, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Kovac_Laura_2023.pdf (3,73 MB)
MD5: 601FA4D482E26F619DD35BE5E0508652
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Večina Romov v Sloveniji živi v romskih naseljih, ki so v stroki obravnavana kot poseben pojav na našem ozemlju. Zanje je značilno, da se v večini primerov nahajajo na obrobju naseljenih območij ali pa so celo ločena od njih in v celoti izolirana. Posebna so tudi zaradi svoje oblike, prostorske strukture, naseljenosti in ostalih lastnosti. Prav zaradi specifičnih bivanjskih razmer so Romi v Sloveniji uvrščeni med socialno ogrožene in marginalne družbene skupine. Kot taka se romska naselja pogosto enačijo z različnimi pojavnimi oblikami prostorske segregacije, predvsem z getom, romsko skupnost v Sloveniji pa se posledično opisuje kot getoizirano. V magistrskem delu analiziramo štiri romska naselja v Sloveniji z namenom ugotavljanja elementov geta v slednjih. Delo temelji na kvalitativnem pristopu raziskovanja. Podatki so pridobljeni preko treh metod raziskovanja, in sicer: z metodo opazovanja z udeležbo, s polstrukturiranimi intervjuji ter s sekundarno analizo podatkov. Obdelani so po načelih kvalitativne analize podatkov. Izmed štirih analiziranih naselij se prekmursko romsko naselje Beltinci in dolenjsko romsko naselje Žabjak izkažeta kot tisti, kjer so elementi geta še najbolj očitni in zatorej problematični. Ti dve naselji se soočata z največ izzivi. Zgodovinski temelji prostorske segregiranosti obravnavane skupnosti nakazujejo, da gre v primeru romskih naselij v Sloveniji za neprostovoljno prostorsko koncentrirano območje, vendar pa so v delu slednja obravnavana tudi v luči prostovoljne segregacije.
Ključne besede:romska naselja, geto, prostorska segregiranost, Romi
Geografsko pokritje:Slovenija;
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[L. Kovač]
Leto izida:2023
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 136 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-83813 Novo okno
UDK:323.15(497.4=214.58)(043.2)
COBISS.SI-ID:144571907 Novo okno
Datum objave v DKUM:09.03.2023
Število ogledov:1813
Število prenosov:395
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:15.02.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Roma settlements in Slovenia as potential ghettoes
Opis:The majority of the Roma living in Slovenia live in Roma settlements. These settlements are regarded by the profession as a special phenomenon. They are typically located on the periphery of residential territories or are even separated from them and completely isolated. They are particular due to their shape, special structure, population, and other reasons. Especially due to their living situations, the Roma are classified as socially deprived and marginalised social groups in Slovenia. As such, Roma settlements are frequently equated to different manifestations of social segregation, mainly to a ghetto. Consequently, the Roma community is described as a ghettoised community. This Master’s thesis analyses four Roma settlements in Slovenia with the purpose of determining ghetto elements in these very settlements. The thesis is based on the qualitative approach to research. The data is gathered via three methods of investigation: participatory observation, semi-structured interview, and secondary data analysis. The collected data was processed via qualitative data analysis. Among the four analysed settlements, the Prekmurje Roma settlement Beltinci and the Lower Carniolan settlement Žabjak proved to be the ones with the most apparent elements of a ghetto and are thus problematic. These two settlements face the most challenges. The community under consideration’s historical foundations of spatial segregation imply that, in the case of Roma settlements in Slovenia, it is a case of involuntary spatial, concentrated zone. However, in the thesis, the aforementioned settlements are also considered in light of voluntary segregation, too.
Ključne besede:Roma settlements, ghetto, spatial segregation, the Roma


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici