| Naslov: | Zajetje talcev skozi zgodovino : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Groboljšek, Tomaž (Avtor)
ID Sotlar, Andrej (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  VS_Groboljsek_Tomaz_2023.pdf (1,27 MB)
MD5: F7AF274E19480FEEEEF453AFA9C92722
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
|---|
| Opis: | Če se v srednjem veku kupec, prodajalec ali obrtnik ni držal dogovora, je bilo nekaj povsem običajnega, da je oškodovanec za talca vzel člana družine tistega, ki se ni držal dogovora. Talec je bil v tem primeru izpuščen šele, ko sta obe strani izpolnili svoje obveznosti. V nasprotju s srednjim vekom je v sodobnem času takšno dejanje kaznivo in ga javnost zavrača. Čeprav si oblasti močno prizadevajo zagotavljati najvišjo možno raven varnosti, na žalost vedno znova prihaja do zajetja talcev. V večini primerov so zajeti talci huje telesno poškodovani ali jih celo ubijejo. V zadnjih 50 letih se je zgodilo kar nekaj zajetij talcev, ki še dolgo ne bodo šla v pozabo. Če so se nekateri primeri, kjer so bili nedolžni ljudje vzeti za talce, končali brez smrtnih žrtev, pa na žalost obstajajo tudi primeri, kjer je življenje izgubilo več sto zajetih talcev. Z razvojem tehnologije se je razvil tudi način zajemanja talcev. Teroristi talce pogosto zajamejo z ugrabitvijo prevoznih sredstev, statistično gledano gre največkrat za ugrabitve letal. V zadnjih 30 letih se je zgodilo več primerov, kjer so teroristi za talce vzeli potnike in člane posadke. Eden najhujših primerov, ki je terjal največ smrtnih žrtev, se je zgodil 11. septembra 2001, ko je 19 teroristov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, ugrabilo štiri potniška letala in za talce vzelo skupno 213 potnikov in 33 članov posadke. V omenjenem primeru je življenje izgubilo skupno 2996 nedolžnih ljudi. Poleg primerov, kjer so teroristi talce zajeli z ugrabitvijo prevoznih sredstev, obstajajo tudi primeri, ko so teroristi vdrli v objekt in za talce vzeli ljudi, ki so se nahajali v notranjosti objekta. Čečenski uporniki so tako leta 2002 vdrli v gledališče Dubrovka in za talce vzeli 800 ljudi. V omenjenem primeru je bilo med reševalno akcijo ubitih 120 talcev in večina teroristov. Le dve leti kasneje se je zgodil primer, kjer je bilo ubitih še več zajetih talcev kot v gledališču Dubrovka. Na prvi šolski dan leta 2004 je več deset teroristov vdrlo v šolo v mestu Beslan in za talce vzelo več kot 1000 ljudi, vključno z učenci, učitelji, sorodniki in starši. V reševalni akciji, ki se je začela šele dva dni kasneje, je umrlo skupno 330 ljudi. V diplomskem delu ugotavljamo, da se načini zajetja talcev v zadnjih 50 letih niso bistveno spremenili, pri čemer je začelo število ugrabljenih letal po koncu 90. let 20. stoletja močno upadati. Glavni razlog za upad ugrabljenih letal je vsekakor povečana varnost na letališčih. Poleg povečane varnosti na letališčih je eden od razlogov tudi čedalje večje število samomorilskih terorističnih napadov. V takšnih primerih cilj teroristov ni zajeti talce, ampak ubiti čim večje število nedolžnih ljudi. |
|---|
| Ključne besede: | zajetje talcev, terorizem, ugrabitve, diplomske naloge |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [T. Groboljšek] |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2023 |
|---|
| Št. strani: | VI f., 35 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-84094 |
|---|
| UDK: | 341.348(091)(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 149716227 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 19.04.2023 |
|---|
| Število ogledov: | 684 |
|---|
| Število prenosov: | 119 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FVV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
