| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko delo
Avtorji:ID Koprivnik, Lina (Avtor)
ID Musil, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Plohl, Nejc (Komentor)
Datoteke:.pdf Koprivnik_magistrska_naloga.pdf (1,84 MB)
MD5: AE2504C7B7F9163D471DB662F85489F2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede:Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:L. Koprivnik
Leto izida:2023
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 107 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-84116 Novo okno
UDK:159.944.4(043.2)
COBISS.SI-ID:158301955 Novo okno
Datum objave v DKUM:10.07.2023
Število ogledov:959
Število prenosov:289
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:16.04.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Moderators of the Relationship between Perceived Stress and Life Satisfaction
Opis:Although the direct relationship between perceived stress and life satisfaction is rather well researched, little is known about the factors which may contribute to or modify this relationship. The goal of this master thesis is to examine the relationship between perceived stress and life satisfaction, including satisfaction with specific areas of life, such as work or study, social relations, leisure time and the financial situation of an individual. With our survey, we wanted to explore whether perceived self-efficacy, emotion regulation (cognitive reappraisal and expression suppression), rumination and perceived social support from family, friends and significant others predict life satisfaction and satisfaction with specific areas of life, as well whether these factors moderate the relationship between perceived stress and life satisfaction and satisfaction with specific areas of life. The survey included 204 participants, 67.65% of whom were women. The mean age of the participants was 27.04 years. Participants completed a battery of questionnaires via the EnKlikAnketa – 1ka online portal, including the Perceived Stress Scale (PSS), the General Self-Efficacy Scale (GSE), the Emotional Regulation Questionnaire (ERQ), the Rumination and Reflection Questionnaire (RRQ), the Multidimensional Scale of Perceived Social Support (MSPSS) and the Life Satisfaction Scale (LSS), to which we added four more items related to satisfaction with four specific areas of life, as well as demographic questions related to sex, age, education, partnership status, financial situation of an individual and the number of persons in a household. Based on the obtained results, we established that perceived stress is a statistically significant predictor of life satisfaction and satisfaction with social relations, but not of satisfaction with other areas of life. In addition, we found that expression suppression, perceived social support from family and perceived social support from significant others were important predictors of life satisfaction as well. Furthermore, the results show that expression suppression is a significant predictor of work or study satisfaction; expression suppression, perceived social support from family and perceived social support from significant others are significant predictors of satisfaction with social relations; only perceived self-efficacy is a significant predictor of satisfaction with leisure time; and satisfaction with financial situation of an individual is not statistically significantly predicted by any of the variables studied. We also concluded that rumination is a statistically significant moderator of the relationship between perceived stress and life satisfaction. As for the latter, it was also found to moderate the relationship between perceived stress and satisfaction with social relations and between perceived stress and satisfaction with leisure time. The obtained results were only partially in line with the hypotheses set and possible reasons for this are presented in the discussion part of the thesis. Finally, the shortcomings of the survey, its useful value and the possibilities for further research are also highlighted.
Ključne besede:Perceived stress, life satisfaction, perceived self-efficacy, emotional regulation, rumination, perceived social support


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici