| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The impact of macroprudential policy instruments on financial stability in Southern Europe
Avtorji:ID Lorenčič, Eva (Avtor)
ID Festić, Mejra (Avtor)
Datoteke:URL http://ng-epf.si/index.php/ngoe/article/view/281
 
URL http://ng-epf.si/index.php/ngoe/article/view/281
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:This paper is a contribution to the body of research examining the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. The following hypothesis was tested (H1): Macroprudential policy instruments (household borrowing costs; interbank loans as a percentage of total loans; loan to deposit ratio; leverage ratio; and solvency ratio) enhance financial stability, as measured by credit growth, in four southern European economies (Greece, Italy, Portugal and Spain) from Q4 2010 to Q4 2018. The empirical results of this study suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, household borrowing costs, interbank loans as a percentage of total loans and loan to deposit ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate. Leverage ratio and solvency ratio do not exhibit the expected impact on the response variable. Moreover, only three out of the five explanatory variables are statistically significant in the model. Consequently, it is not possible to confirm or reject the hypothesis based on the available data and results.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:13.04.2022
Leto izida:2022
Št. strani:str. 25-34
Številčenje:Vol. 68, no. 1
PID:20.500.12556/DKUM-84534-15529d56-0fd7-7812-53b5-b7dd3010c524 Novo okno
UDK:336.71:005.334(4-13)
COBISS.SI-ID:104807939 Novo okno
DOI:10.2478/ngoe-2022-0003 Novo okno
ISSN pri članku:0547-3101
Datum objave v DKUM:19.06.2023
Število ogledov:517
Število prenosov:19
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja
Skrajšan naslov:Naše gospod.
Založnik:Ekonomsko-poslovna fakulteta, Društvo ekonomistov Maribor, Ekonomski center Maribor
ISSN:0547-3101
COBISS.SI-ID:751364 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vpliv instrumentov makroprevidnostne politike na finančno stabilnost v Južni Evropi
Opis:Pričujoči članek predstavlja prispevek k obstoječim znanstvenim raziskavam na področju učinkov instrumentov makroprevidnostne politike na finančno stabilnost. V članku smo preverili sledečo hipotezo (H1): instrumenti makroprevidnostne politike (stroški izposojanja gospodinjstev; medbančna posojila, izražena kot odstotek vseh posojil; razmerje med posojili in depoziti; stopnja finančnega vzvoda; in stopnja solventnosti) pozitivno prispevajo k finančni stabilnosti, izraženi s stopnjo rasti posojil, v štirih južnoevropskih gospodarstvih (Grčiji, Italiji, Portugalski in Španiji) od zadnjega četrtletja 2010 do zadnjega četrtletja 2018. Naši empirični rezultati kažejo, da imajo trije instrumenti (od preučenih petih instrumentov makroprevidnostne politike) predvideni vpliv na stopnjo rasti posojil. Ti instrumenti so stroški izposojanja gospodinjstev; medbančna posojila, izražena kot odstotek vseh posojil; ter razmerje med posojili in depoziti. Po drugi strani stopnja finančnega vzvoda in stopnja solventnosti nimata pričakovanega vpliva na odvisno spremenljivko. Razen tega so v našem empiričnem modelu le tri od petih pojasnjevalnih spremenljivk statistično značilne. Iz tega sledi, da na podlagi razpoložljivih podatkov in rezultatov ne moremo niti potrditi niti zavrniti postavljene hipoteze (H1).
Ključne besede:makroprevidnostna politika, makroprevidnostni instrumenti, sistemsko tveganje, finančna stabilnost


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Naše gospodarstvo

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici