| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv kakovosti delovnega okolja zaposlenih v zdravstveni negi na tveganje za pojav sindroma izgorelosti
Avtorji:ID Godec, Katja (Avtor)
ID Štiglic, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Gosak, Lucija (Komentor)
ID Lorber, Mateja (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Godec_Katja_2023.pdf (991,87 KB)
MD5: BF1EB9A1654A5E31ED45E40656ED9885
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Zdravstvena nega spada med poklice, ki so v večji meri izpostavljeni obremenitvam ter imajo visoko stopnjo ogroženosti za sindrom izgorelosti. Obremenitve, kot so stres, težki in agresivni pacienti na delovnem mestu, postajajo vse intenzivnejše in pogosto vodijo v nekakovostno delovno življenje in posledično v proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo delovno okolje ter v kolikšni meri kakovost delovnega okolja vpliva na tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Metode: Empirični del zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument za raziskovanje sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno kakovosti delovnega okolja (WRQoL) in oceno stopnje izgorelosti (BAT). Raziskava je potekala med zaposlenimi v zdravstveni negi na sekundarni ravni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike z uporabo programa IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultati: Stopnja poklicne izgorelosti pri medicinskih sestrah se je v naši raziskavi izkazala za nizko, vendar so udeleženci navedli visoko stopnjo stresa na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja medicinskih sester je bila na zmerni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna povezava med kakovostjo delovnega okolja in tveganjem za pojav sindroma izgorelosti (p < 0,001). Razprava in zaključek: Nezadovoljstvo z delom vodi do večje stopnje nekakovostnega delovnega življenja in povečanega tveganja za nastanek pojava izgorelosti, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege. Rešitev k zmanjševanju izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in k njeni prepoznavnosti vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti.
Ključne besede:izgorelost, medicinska sestra, kakovost delovnega okolja
Kraj izida:Maribor
Založnik:[K. Godec]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/DKUM-84553 Novo okno
UDK:159.944.4-051:331.4(043.2)
COBISS.SI-ID:161001475 Novo okno
Datum objave v DKUM:10.08.2023
Število ogledov:1009
Število prenosov:221
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:20.06.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of the quality of the working environment of nursing staff on the risk of burnout syndrome
Opis:Introduction: Nursing is one of the most stressful professions with a high risk of burnout. Pressures such as stress, difficult and aggressive patients in the workplace are becoming more and more intense and often lead to poor quality of working life and consequently to a burnout process. Methods: The research instrument used in this study was the Work-Related Quality of the Working Environment Questionnaire (WRQoL) and the Burnout Assessment Questionnaire (BAT). The survey was conducted among nursing staff at the secondary level in one of the Slovenian hospitals. Data were analysed using descriptive statistics and hypotheses were tested using IBM SPSS Statistics 28.0. Results: The level of occupational burnout among nurses in our study was found to be low, but participants reported high levels of workplace stress. Nurses' quality of work life was at a moderate level. We found that there was a statistically significant association between the quality of the work environment and the risk of burnout (p<0,001). Discussion and conclusion: Job dissatisfaction leads to higher levels of poor quality of working life and an increased risk of burnout, which in turn affects the quality of care. The solution to reducing burnout in nursing staff and making it more visible is to raise awareness of burnout syndrome.
Ključne besede:burnout, nurse, quality of work


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici