| Opis: | Magistrsko delo se osredotoča na analizo izbranih gradiv, primernih za poučevanje nemščine kot tujega jezika v 4. razredu osnovne šole in so bodisi potrjena s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije bodisi so primerna za poučevanje nemškega jezika pri neobveznem izbirnem predmetu. Izbrana gradiva bodo analizirana s pomočjo Referenčnega okvirja za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: Zmožnost in vir. Analiza bo podrobneje izvedena s pomočjo klasifikatorjev, zapisanih v Referenčnem okvirju za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Nanašajo se na štiri kompetenčna področja: znanje, stališča, spretnosti in kompetence. Namen dela je pridobiti vpogled, kako in v kolikšni meri je zastopana tema medkulturnosti v učbenikih, ki se uporabljajo za poučevanje nemščine v slovenskih osnovnih šolah. Raziskala bom tudi dostopnost gradiv, ki so prosto dostopna na spletu.
Delo sestoji iz dveh delov: teoretičnega ter empiričnega. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki se nanašajo na medkulturnost, medkulturno didaktiko in na zgradbo, za to magistrsko delo zelo pomembnega dokumenta, Referenčnega okvirja za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. V empiričnem delu pa so natančneje predstavljeni izbrani učbeniki, ki jim sledi analiza zbranih podatkov. V zaključnem delu sledijo hipoteze, ki so z izvedeno podrobno analizo potrjene ali ovržene.
Pri poučevanju nemščine kot tujega jezika se učitelji pri izvajanju pouka opirajo na več različnih gradiv in podpornih sredstev. Kljub mnogim pripomočkom so učbeniki v slovenskih osnovnih šolah še vedno prevladujoče učno sredstvo.
Na področju poučevanja nemščine kot tujega jezika imamo v današnjem času ogromno izbiro učbenikov različnih založb, tudi iz drugih držav Evropske unije, kot sta na primer Nemčija in Avstrija. Različni učbeniki so primerni za različne ravni poučevanja nemščine kot tujega jezika, te ravni se navadno merijo po Skupnem evropskem jezikovnem okvirju (v nadaljevanju SEJO). Torej so razdeljeni od ravni A1 do C2. Na podlagi teh jezikovnih okvirjev vemo tudi, kakšna naj bi bila vsebina nekega učbenika na določeni ravni, katere teme bodo obravnavane, katere jezikovne strukture in besedišče bi naj učenec na določenem nivoju usvojil.
Ena izmed tem, ki je sicer že od nekdaj prisotna v učbenikih za poučevanje nemščine kot tujega jezika, je tudi t.i. Landeskunde ali kultura, ki se v današnjih časih bolj prepleta z izrazom medkulturnost. Učitelji tujih jezikov že od nekdaj hote ali nehote poučujejo tudi kulturo, saj je ta neločljivo povezana z jezikom (umetnost, zgodovina, običaji). Zato je bil razvit Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam ali krajše ROPP, ki je neke vrste dopolnilo k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okvirju in je nasprotje edninskim pristopom, kjer se upošteva in obravnava samo en jezik in ena kultura. Pri pluralističnem pristopu se torej osredotočamo na učenje več jezikov in kultur hkrati. Načine poučevanja tujih jezikov so v preteklosti zaznamovali štirje pluralistični pristopi, in sicer: Medkulturni pristop, Jezikovno prebujenje, Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki ter Integrirani didaktični pristop k različnim jezikom. |
|---|
