| Opis: | Magistrsko delo obravnava žanrsko zgodovino grozljivke v nemško govorečih državah. V prvem delu magistrskega dela se ukvarjam z žanrsko-teoretskim problemom grozljivke. Če bi neko delo uvrstili med grozljivke, bi bila to težka naloga, saj je grozljivka v bistvu podžanr fantastičnega. Obsega številna področja fantastičnega, ki izžarevajo vzdušje nenavadno grozečega ali morbidnega. Težko je razlikovati med fantastičnimi žanri, kajti dela, kot je Frankenstein Mary Shelley, lahko pripišemo tako literaturi grozljivk kot znanstveni fantastiki. Najpomembnejši predstavniki znanstvene fantastike so izumili tudi znanstveno fantastično grozljivko. Težavo imamo tudi zato, ker v nemški literaturi dejansko ni ustreznega izraza za to zvrst. V drugih državah literaturo grozljivk imenujejo »nenavadna oz. čudna fikcija«, literatura grozljivk pa je praviloma izposojena iz anglo-ameriško govorečega sveta. Dela lahko označimo kot »nenavadno fikcijo« ali grozljivko, vendar morajo vsa imeti določene značilnosti. Po Kirdeju je 5 značilnosti, ki so tudi izhodišče tega magistrskega dela. Različna dela je mogoče razvrstiti v različne žanre in dejstvo, da je neko delo razvrščeno med grozljivke, je zgolj subjektivna interpretacija dela samega, saj ljudje na srhljivo in grozljivo gledamo različno. Ostala poglavja magistrske naloge sem posvetil zgodovini grozljivke. V drugem poglavju naloge sem pisal o zgodovini grozljivega romana in splošno o grozljivem. Začel sem v srednjem veku in hkrati skušal razložiti, zakaj je bil srednji vek pomemben za razvoj grozljivega romana. Dela, ki so nastala v srednjem veku, so bila tesno povezana z verskimi prepričanji in vraževerji tistega časa. Ta dela so utrjevala krščansko moralo in svarila pred nevarnostmi greha. To obdobje je bilo zelo produktivno za mnoga dela. V naslednjih poglavjih sem se ukvarjal z grozljivim romanom v Angliji, ZDA, Rusiji, na Poljskem in v Franciji. Naslednje poglavje je v celoti osredotočeno na nemško literaturo grozljivk. V tem poglavju sem se ukvarjal z nemško govorečo literaturo grozljivk, od zgodnjega modernega obdobja do danes. Naslednje poglavje sem posvetil E. T. A. Hoffmanu in Edgarju Allanu Poeju, ker sta to dve najpomembnejši osebnosti v literaturi grozljivk, ki sta vplivali na žanr in ga naredila to, kar je danes. V naslednjem poglavju sem opisal podzvrsti grozljivke. Grozljivka ima veliko podzvrsti in opisal sem po mojem mnenju najpomembnejše, kot so vampirji, zombiji, volkodlaki, hišne zgodbe s straši, splatterpunk in ekstremna grozljivka, eksorcizem in živalska grozljivka. Naslednje poglavje sem posvetil nemškim založbam. Postavljalo se je vprašanje, ali ima Nemčija založnike, ki izdajajo grozljivo literaturo. Ker ni veliko založnikov, ki se s tem ukvarjajo, so mnoge zaprle vrata, nekatere pa so izdale le dela angleških avtorjev kot so Stephen King, Clive Baker ali Anne Rice. Nemški avtorji grozljivke imajo glede založništva precejšnje težave, saj morajo svoja dela izdajati v samozaložbi, kar je lahko finančno drago. Če pišemo magistrsko delo o grozljivi literaturi in grozljivkah, potem "kralj" grozljivk, Stephen King, ne more manjkati. Iz tega razloga sem posvetil eno poglavje Stephenu Kingu in njegovemu sprejemu v Nemčiji. Tudi romani in stripi so del grozljive literature in zato sem o njih napisal svoje poglavje. V zadnjem poglavju magistrske naloge sem se ukvarjal z grozljivkami v filmih in video igrah ter prišel do zaključka, da se filmi, romani in video igre med seboj zelo dobro dopolnjujejo v aspektih estetike, produkcije in recepcije. Če povzamemo, sta grozljiva literatura in grozno z nami že dolgo, verjetno že od pradavnine (samo grozljivo oz. grozno). Stoletja so bila potrebna za razvoj grozljivke in nihče ne ve, kako se bo ta žanr razvijal v prihodnosti. |
|---|
