| Opis: | Namen: Namen retrospektivne študije je ugotoviti pogostnost posameznih neizraslih zob in položaj le-teh v kosti ter izid zdravljenja neizraslih zob pri preiskovancih, obravnavanih v specialistični ambulanti za zobno in čeljustno ortopedijo v 11- letnem obdobju. Metode: V retrospektivno študijo je bilo vključenih 1909 ortodontskih pacientov, pri katerih smo ugotavljali prisotnost neizraslega zoba. Podatke smo pridobili iz ortodontske dokumentacije, ki vključuje ortopantomogram, anamnestične in klinične podatke. Ugotavljali smo pogostnost neizraslih zob ter število, vrsto in položaj teh zob pri preiskovancih. Prav tako nas je zanimala dolžina trajanja ortodontskega vleka zoba iz čeljustne kosti v zobno vrsto. Rezultati: Pri 63 (3,3 %) ortodontsko obravnavanih pacientih smo odkrili vsaj en neizrasli zob. Zgornji podočnik (2,4 %) je bil najpogosteje impaktiran zob, sledijo zgornji in spodnji drugi ličniki (0,4 %). Pri večini pacientov je neizrasel en (73 %) ali dva (25,4 %) zoba. Ortodontski vlek neizraslega zoba v zobno vrsto je bil najdaljši pri zgornjih podočnikih. Zaključek: Kadar je načrtovano ortodontsko zdravljenje neizraslih zob, je potrebno poleg števila in vrste neizraslih zob upoštevati tudi položaj neizraslih zob v kosti in odnos do sosednjih struktur. |
|---|
