| Naslov: | Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnosti : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Lešnik, Barbara (Avtor)
ID Klampfer, Friderik (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Lesnik_Barbara_2024.pdf (1,11 MB)
MD5: 89BA1C2DDEC7F5375355FF23F6DD648D
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Magistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v
IV
zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča. |
|---|
| Ključne besede: | (ne)moralna umetnost, avtonomizem, eticizem, etika, estetika, kultura črtanja, morala, moralizem, občinstvo |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | B. Lešnik |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 95 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-88542 |
|---|
| UDK: | 111.852:17(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 197943555 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 06.06.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 332 |
|---|
| Število prenosov: | 46 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
