| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv urbanih zelenih površin na pojav mestnega toplotnega otoka
Avtorji:ID Pipenbaher, Nataša (Avtor)
ID Ivajnšič, Danijel (Avtor)
ID Donša, Daša (Avtor)
ID Grujić, Jaša Veno (Avtor)
ID Škornik, Sonja (Avtor)
Datoteke:URL https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/681/968/2442-1
 
.pdf RAZ_Pipenbaher_Natasa_2022.pdf (2,45 MB)
MD5: F6C9D645656E4B667A131CF32364571A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
FF - Filozofska fakulteta
Opis:Urbane zelene površine so izpostavljene vzajemnemu vplivu pojava mestnega toplotnega otoka (MTO) in višjim temperaturam zraka zaradi podnebnih sprememb, kar spreminja rastne parametre rastlin, po drugi strani pa lahko delujejo kot blažilec toplotnega stresa zaradi povečanega toka latentne toplote (posledica evapotranspiracije). Da bi ocenili jakost hladilnega učinka zelenih površin v urbanih sistemih (Maribor, Murska Sobota, Ljutomer) smo v devetih zelenih površinah (trije mestni gozdovi in šest mestnih parkov) popisali lesne vrste na 94 popisnih ploskvah. Zbrali smo podatke o številu/gostoti osebkov lesnih vrst, povprečni vrednosti morfološko funkcionalnih potez za vsebnost suhe snovi v listih (CWM_LDMC) in specifično listno površino (CWM_SLA). Izračunali smo intenzivnost hlajenja, obseg hlajenja in stopnjo hlajenja v in izven popisnih ploskev. Mestni gozdovi imajo večji hladilni učinek od mestnih parkov. Sicer pa pravilo večja zelena površina – večji hladilni učinek ne velja povsod. Analiza dejavnikov vpliva hladilnega učinka urbanih zelenih površin je razkrila značilen vpliv: (1) velikosti zelene površine, (2) števila/gostote lesnih vrst in vezanih povprečnih vrednosti morfološko funkcionalnih potez (predvsem CWM_SLA), (3) tipa zelene površine in pokritosti tal neposredne okolice. Dobro umeščene zelene površine lahko razčlenijo sicer homogeno temperaturno polje nad pozidanimi površinami mest, še zlasti ob nastopu vročinskih valov.
Ključne besede:podnebne spremembe, hladilni učinek, lesne vrste, urbani sistemi, lokalne podnebne cone
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:26.08.2022
Založnik:Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
Leto izida:2022
Št. strani:Str. 29-48
PID:20.500.12556/DKUM-88728 Novo okno
UDK:551.584.4
COBISS.SI-ID:120071171 Novo okno
DOI:10.18690/um.fnm.8.2022.2 Novo okno
Datum objave v DKUM:03.06.2024
Število ogledov:461
Število prenosov:50
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb : monografija v okviru projekta Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb (ARRS J7-1822)
Uredniki:Danijel Ivajnšič, Daša Donša, Jaša Veno Grujić, Nataša Pipenbaher
Kraj izida:Maribor
Založnik:Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Leto izida:2022
ISBN:978-961-286-645-7
COBISS.SI-ID:119229187 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-1822-2019
Naslov:Preprečevanje toplotnega stresa v urbanih sistemih v luči podnebnih sprememb

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0372-2022
Naslov:Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:European Regional Development Fund
Številka projekta:C3330-19-952062
Naslov:Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora - RI-SI-LifeWatch

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The cooling effect of urban green spaces from the urban heat island perspective
Opis:Urban green areas are exposed to the urban heat island-climate change interaction, a combination which affects plant growth parameters, but which, can act as a heat stress buffer, owing to increased latent heat flux (evapotranspiration). To estimate the cooling intensity of green areas in urban systems (Maribor, Murska Sobota, and Ljutomer), we sampled wood species in 94 census plots in nine green areas (three urban forests and six urban parks). The number/density of wood species, the average value of morphologically functional traits for leaf dry matter content (CWM_LDMC) and specific leaf area (CWM_SLA) were collected. The cooling intensity, cooling extent and cooling lapse estimates within, and outside the census plots were calculated. Urban forests have a greater cooling effect than urban parks. However, the rule that larger green areas have a greater cooling effect does not always apply. The urban green space cooling effect analysis revealed a significant impact from: (1) green area size, (2) number/density of wood species and associated average value of morphological functional traits (CWM_SLA), (3) type of green area and ground cover of the surroundings. Well located green areas can break down otherwise homogeneous air temperature fields above built-up areas in cities, especially during heat waves.
Ključne besede:urban heat islands, urban climate, cooling effects, wood species, urban systems, local climate zones


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici