| Naslov: | Razvoj naprednih katalizatorjev na osnovi grafitnega ogljikovega nitrida za okoljske aplikacije : doctoral dissertation |
|---|
| Avtorji: | ID Roškarič, Matevž (Avtor) ID Žerjav, Gregor (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | DOK_Roskaric_Matevz_2024.pdf (13,94 MB) MD5: 4833D605B102752607295D7650C7954E
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | Grafitni ogljikov nitrid (g-C3N4) predstavlja obetavnega kandidata za remediacijo okolja, vendar določene neželene lastnosti omejujejo njegovo fotokatalitsko aktivnost (npr. nizka specifična površina in visoka tendenca za rekombinacijo nosilcev naboja). Le-te lahko izboljšamo z uporabo klasičnega optimizacijskega postopka (tj. korak za korakom), ki pa tipično ne daje optimalnih rezultatov. Kot alternativo lahko uporabimo številne statistične metode, kot je npr. optimizacijski postopek Simplex, s katerim smo izboljšali ne le specifično površino g-C3N4 (zastavljena cenilna funkcija), ampak tudi druge morfološke in opto-elektronske lastnosti. V le nekaj korakih smo pridobili znatno izboljšan fotokatalizator, ki je v celoti razgradil modelno onesnažilo bisfenol A (BPA) pri uporabi vidne svetlobe. Fotokatalizator g-C3N4 smo tudi optimizirali po njegovi sintezi s pomočjo aktivacije pri povišani temperaturi v CO2 atmosferi. Ponovno nismo izboljšali le specifične površine, ampak tudi druge opto-elektronske in strukturne lastnosti, katere so omogočile skoraj popolno razgradnjo BPA z uporabo simulirane sončne svetlobe. V obeh primerih (Simplex ali CO2 aktivacija) smo deformirali strukturo idealnega 2D g-C3N4 fotokatalizatorja in vnesli defekte, kar je izboljšalo ne le opto-elektronskih lastnosti, ampak omogočilo tudi nastanek singletnega kisika. Le-ta je omogočil povečano razgradnjo BPA in tudi njegovih analogov (BPF, BPS in BPAF), kakor tudi selektivno razgradnjo izbranih farmacevtskih učinkovin (paracetomol, acetilsalicilna kislina, salicilna kislina, benzojska kislina in kofein). Kljub visoki stabilnosti v vodnih medijih čisti g-C3N4 materiali izkazujejo manjšo deaktivacijo pri ponovni uporabi. Da izboljšamo stabilnost in druge negativne lastnosti čistih g-C3N4 (CN) materialov, jih lahko združimo s TiO2 v hibridne materiale. Ugotovili smo, da je optimalno masno razmerje med obema komponentama 1:1 in da podaljšana sinteza hibridnih materialov v zraku (24 ur) izboljša stik do optimalne mere, kar poveča fotokatalitsko aktivnost. Ta pojav je opazen ne glede na izbrano morfologijo TiO2 (nanosfere TP ali heksagonalni delci TH) komponente (CNTP-24 ali CNTH 24 fotokatalizatorja). Morfologija TiO2 pa ima lahko tudi druge pozitivne lastnosti, saj lahko nastale kisikove praznine in Ti3+ v TiO2 vplivajo na opto-elektronske lastnosti kompozita. Zato je TiO2 v obliki nanopalčk (TR) doprinesel največje izboljšanje, kadar je združen v hibridni material (CNTR-2) z g-C3N4 (CN), v primerjavi s komercialnimi TP. Hkrati, če te kompozite dodatno tretiramo v prisotnosti N2 pri povišani temperaturi, dosežemo preoblikovanje g-C3N4 in znatno izboljšamo opto-elektronske lastnosti hibridnih materialov. Zato le-ti izkazujejo do 300 % povečano fotokatalitsko aktivnost razgradnje BPA pri uporabi vidne svetlobe v primerjavi z neobdelanim hibridnim materialom. Dodatno lahko povečamo fotokatalitsko aktivnost z nanosom plazmonske kovine platine (Pt), kjer preferenčna lokacija nanosa Pt nanodelcev vpliva na aktivnost kompozitov zaradi različnih interakcij Pt z nosilcem (g-C3N4 ali TiO2). Ker so vsi postopki spreminjanja morfologije TiO2 potratni (čas, denar, kemikalije), smo z uporabo hitre in zelene mehano-kemijske sinteze tvorili hibridne g-C3N4/TiO2 materiale. Le-ti so izkazovali podobno izboljšane fotokatalitske odzive kot npr. CNTR-2 fotokatalizator, kar jih naredi obetavne za realne aplikacije. Tako je potrebno upoštevati celo vrsto parametrov in možnosti, kadar želimo tvoriti napredne hibridne fotokatalizatorje za remediacijo okolja. |
|---|
| Ključne besede: | grafitni ogljikov nitrid (g-C3N4), hibridni materiali, razvoj fotokatalizatorjev, heterogena fotokataliza, okoljska remediacija |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [M. Roškarič] |
|---|
| Leto izida: | 2024 |
|---|
| Št. strani: | XXIII, 256 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-89038  |
|---|
| UDK: | 544.162:544.526.5(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 217790979  |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 05.12.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 299 |
|---|
| Število prenosov: | 93 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |