| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Umetna inteligenca in finančni nadzor v evrskem območju in Združenih državah Amerike
Avtorji:ID Zupanc, Darko (Avtor)
ID Romih, Dejan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Taškar Beloglavec, Sabina (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Zupanc_Darko_2024.pdf (973,61 KB)
MD5: A3C8D9C03DDB666B26FF67F36D54FCC5
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov. Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja, kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov. Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Ključne besede:umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Kraj izida:Maribor
Založnik:D. Zupanc
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/DKUM-89924-75118e6b-8868-544c-9fd2-a32c088a9551 Novo okno
UDK:336:004.8
COBISS.SI-ID:206790915 Novo okno
Datum objave v DKUM:09.09.2024
Število ogledov:176
Število prenosov:73
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:19.08.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Artificial intelligence and financial supervision in the euro area and the United States
Opis:Artificial intelligence has the potential to enhance efficiency and innovation in the financial sector, but it also presents challenges. The complexity and sensitivity of artificial intelligence algorithms can lead to sudden shocks and destabilization of financial systems. Regulators face difficulties in overseeing artificial intelligence due to its operational complexity and lack of transparency, which complicates timely risk identification. However, artificial intelligence can also be utilized as a solution, although neither the European Central Bank nor the Federal Reserves currently employs artificial intelligence in their core activities, both central banks are exploring the potential use of artificial intelligence in their operations. One potential application of artificial intelligence in financial oversight is its use in managing systemic risk, where it can be applied at two levels. Artificial intelligence can be used for micro-prudential supervision and internal risk management at the micro level, enabling more precise analysis and decision-making. Conversely, the use of artificial intelligence in macroprudential supervision, which focus on the stability of the entire financial system, is more complex due to data scarcity and the intricacies of financial markets. Clear policies, ethical guidelines, and collaboration among regulators, industry, and academia are essential for the successful integration of artificial intelligence into regulatory frameworks. Further research and development are crucial for improving understanding and managing the risks associated with the use of artificial intelligence in the financial sector.
Ključne besede:artificial intelligence, systemic risk, financial supervision, finance, central banking


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici