| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Primerjava toplotnih črpalk z različnim hladilnim medijem
Avtorji:ID Vesenjak, Blaž (Avtor)
ID Goričanec, Darko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Urbancl, Danijela (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Vesenjak_Blaz_2024.pdf (1,81 MB)
MD5: 67851CF51DBBFA789CB8C92D0B33A058
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Opis:Namen diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami pridobiti rezultate, ki omogočajo primerjavo ključnih parametrov, kot so hladilni medij, pretoki snovi, koeficient učinkovitosti (COP) in stroški. Cilj je pomagati podjetjem in uporabnikom toplotnih črpalk pri izbiri najustreznejše naprave za njihove potrebe. Toplotne črpalke so ključne tako za stanovanjske objekte, kjer zagotavljajo udobje in toploto, kot tudi za industrijo, kjer se uporabljajo za različne procese, kot so ogrevanje materialov, destilacija in koncentriranje raztopin. Pri izbiri hladilnega medija smo upoštevali več dejavnikov, zlasti okoljske vplive, saj smo želeli delati s snovmi, ki bodo v prihodnosti še vedno dovoljene. Preverili smo njihovo vnetljivost, toksičnost ter vrednosti ODP in GWP, ki so ključne za določanje podnebnih vplivov. Eksperimentalni del naloge je bil večinoma izveden s pomočjo programske opreme Aspen Plus, kjer smo izvajali simulacije različnih toplotnih črpalk in analizirali njihove rezultate. Pri osnovnih simulacijah smo fiksirali masni pretok vode pri 1000 kg/h in simulacije optimizirali glede na hladilno sredstvo pri treh različnih temperaturnih režimih izstopne vode (40 °C, 50 °C in 60 °C). Prva analiza je pokazala, da so hladilni mediji z nižjimi masnimi pretoki učinkovitejši pri prenosu toplote, kar vpliva na celotno učinkovitost toplotnih črpalk. Pri analizi občutljivosti pa smo ugotovili, da je COP na splošno višji pri nižjih izstopnih temperaturah vode, optimalen pretok grelne vode pa zagotavlja najboljše ravnovesje med prenosom toplote in energijsko porabo, kar vodi do najvišjega COP.
Ključne besede:subkritična toplotna črpalka, transkritična toplotna črpalka, hladilni medij, koeficient učinkovitosti, okoljski vplivi
Kraj izida:Maribor
Založnik:[N. Preložnik]
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/DKUM-90241 Novo okno
UDK:621.577(043.2)
COBISS.SI-ID:213895939 Novo okno
Datum objave v DKUM:10.09.2024
Število ogledov:162
Število prenosov:59
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:KTFMB - FKKT
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:27.08.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of heat pumps with different refrigerant
Opis:The aim of our thesis is to use computer simulations to obtain results that allow a comparison of key parameters such as refrigerant, material flows, coefficient of performance (COP) and cost. The aim is to help companies and heat pump users to choose the most suitable device for their needs. Heat pumps are essential for both residential applications, where they provide comfort and heat, and for industry, where they are used for various processes such as heating materials, distillation and concentrating solutions. We took several factors into account when selecting the refrigerant, in particular the environmental impact, as we wanted to work with substances that will still be allowed in the future. We checked their flammability, toxicity and ODP and GWP values, which are key for determining climate impacts. The experimental part of the task was mainly carried out using Aspen Plus software, where we ran simulations of different heat pumps and analysed their results. For the basic simulations, the water mass flow rate was fixed at 1000 kg/h and the simulations were optimised depending on the refrigerant at three different outlet water temperature regimes (40 °C, 50 °C and 60 °C). The first analysis showed that cooling media with lower mass flow rates are more efficient in heat transfer, which has an impact on the overall efficiency of heat pumps. However, in the sensitivity analysis, we found that the COP is generally higher at lower outlet water temperatures and the optimum heating water flow provides the best balance between heat transfer and energy consumption, leading to the highest COP.
Ključne besede:subcritical heat pump, transcritical heat pump, refrigerant, coefficient of performance, environmental impacts


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici