| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Juvenile delinquency in rural and urban communities : application of an integrated risk factor model
Avtorji:ID Kokoravec Povh, Iza (Avtor)
ID Meško, Gorazd (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Haen Marshall, Ineke (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Kokoravec_Povh_Iza_2025.pdf (4,68 MB)
MD5: D122E1076BBA5CBFC08E0E574678CE34
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:The doctoral dissertation examines juvenile delinquency patterns in rural and urban environments and seeks to develop and test an Integrated Risk Factor Model of delinquency. The theoretical section discusses the challenging period of adolescence and the emergence of delinquent behavior as normative behavior. It then describes the concepts of juvenile criminality and delinquency, concentrating on specific problematic forms of delinquency and highlighting the importance of studying juvenile delinquency through both official crime statistics and self-report and victimization studies. The dissertation emphasizes the significance of environments and delinquency in urban and rural communities. This is followed by an overview of official statistics on juvenile crime and crime in both urban and rural environments, along with a presentation of key findings from studies on delinquency, victimization, and youth violence in Slovenia since its independence. Special attention is given to findings from the second international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD2). The dissertation then discusses risk and protective factors crucial for studying and understanding delinquency. Finally, the theoretical section examines various criminological theories, focusing particularly on well-known integrated theories, and develops a new Integrated Risk Factor Model of delinquency, which is subsequently tested. The empirical section of the dissertation tests the hypotheses and answers the following research questions: 1) What are the prevalence rates of self-reported juvenile delinquency in rural and urban areas in Slovenia? 2) Is there a correlation between socio-demographic characteristics (age, gender, immigration status, socioeconomic status, and religion) and involvement in juvenile delinquency? and (3) Can an Integrated Risk Factor Model explain delinquency in rural and urban environments equally well? A series of bivariate and multivariate analyses are performed using data from the 4th international study on self-reported juvenile delinquency and victimization (ISRD4), conducted between October 2022 and March 2023, which involved 2,653 juveniles aged 13–17 from urban and rural environments. The results reveal variations in the prevalence and most common types of juvenile delinquency between urban and rural areas. It shows that delinquency is not solely a product of urban environments. Context-specific differences in demographic factors and risk factors are observed. The findings show that in rural environments, fewer risk factors influence delinquency. Still, these factors have a stronger impact, while delinquency among urban juveniles arises from a broader range of risk factors. This section also tests the Integrated Risk Factor Model. The model is structured around the relationship of delinquency to three broad concepts: 1) Crime Propensity (moral values and self-control); 2) Strain (Family (family bond, parental supervision, and adverse childhood experiences); school (school bond and school crime); and peers (delinquent friends and victimization)); and 3) Involvement (time spent in public places, at parties, and with family). The final Integrated Risk Factor Model successfully explains a significant portion of delinquency. However, the tailored model for urban and rural environments explains a slightly larger proportion of delinquency than the general model. In the final section, three Integrated Risk Factor Models are presented: the general Integrated Risk Factor Model, the Urban Risk Factor Model, and the Rural Risk Factor Model. The conclusion addresses the implications of the findings for the hypotheses and research questions and provides suggestions for further work as well as recommendations for policy and practice.
Ključne besede:juvenile delinquency, rural areas, urban areas, risk factors, integrated risk factor model
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:I. Kokoravec Povh
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:XXII, 269 str., [8] str. pril.
PID:20.500.12556/DKUM-90416 Novo okno
UDK:343.915(043.3)
COBISS.SI-ID:251864579 Novo okno
Datum objave v DKUM:06.10.2025
Število ogledov:180
Število prenosov:63
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:03.09.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Mladoletniško prestopništvo v ruralnih in urbanih skupnostih
Opis:Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje vzorcev mladoletniškega prestopništva v ruralnih in urbanih okoljih ter poskuša aplicirati okoljski integracijski model. V teoretičnem delu predstavi težavno obdobje mladostništva in adolescence kakor tudi nastanek delinkventnega vedenja. Nato predstavi pojem mladoletniške kriminalitete in mladoletniškega prestopništva, se fokusira na specifične problematične oblike prestopništva ter predstavi pomembnost preučevanja mladoletniškega prestopništva skozi prizmo uradnih statistik o kriminaliteti kakor tudi samonaznanitvenih in viktimizacijskih študij. Nato predstavi pomembnost okolij in prestopništva v urbanih in ruralnih skupnostih, saj mladoletniško prestopništvo ne pozna geografskih omejitev. Sledi predstavitev tako uradnih statistik splošne mladoletniške kriminalitete kot kriminalitete po urbanih in ruralnih okoljih, kakor tudi predstavitev glavnih ugotovitev študij o prestopništvu, viktimizaciji in nasilju med mladimi v Sloveniji, od njene osamosvojitve dalje, in podrobneje predstavi ugotovitve 2. mednarodne študije o samonaznanitvi mladoletniškega prestopništva in viktimizacije (ISRD2). Prav tako predstavi dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike, ki so ključnega pomena za preučevanje in razumevanje prestopništva. Za konec teoretičnega dela se dotakne raznovrstnih kriminoloških teorij. Še posebno se usmeri v predstavitev znanih integracijskih teorij, in na njihovi podlagi ustvari svoj integracijski model, ki ga v nadaljevanju tudi testira. V empiričnem delu doktorske disertacije testiramo in analiziramo prej zastavljene hipoteze in odgovarjamo na raziskovalna vprašanja. Na podlagi podatkov iz 4. mednarodne študije o samonaznanitvi mladoletniškega prestopništva in viktimizacije (ISRD4), ki smo jo izvedli med oktobrom 2022 in marcem 2023 in v katero smo zajeli 2.653 13–17 let starih mladoletnikov iz urbanih in ruralnih okolij, izvedemo vrsto bivariatnih in multivariatnih analiz. Rezultati analiz podatkov razkrijejo, da prihaja do variacij v prevalenci mladoletniškega prestopništva in najbolj pogostih vrstah prestopništva glede na vrsto okolja. Prestopništvo nedvomno ni le produkt urbanih okolij. Prav tako prihaja do kontekstualno specifičnih razlik v demografskih faktorjih in dejavnikih tveganja. Rezultati pokažejo, da v ruralnih okoljih prihaja do vpliva manjšega števila dejavnikov tveganja, vendar imajo te močnejše vplive na prestopništvo, medtem ko prestopništvo med urbanimi mladoletniki izvira iz širšega nabora dejavnikov tveganja. V tem delu testiramo tudi integracijski model, ki smo ga oblikovali sami na podlagi prejšnjih študij in prestopniških teorij. Integracijski model je oblikovan na podlagi povezanosti prestopništva s tremi koncepti: 1) nagnjenosti h kriminaliteti (moralne vrednote in samokontrola), 2) stresorjev (družina (družinska navezanost, starševski nadzor in travmatične izkušnje iz otroštva); šola (navezanost na šolo in kriminaliteta v šoli; in prijatelji (prestopniški prijatelji in viktimizacija), in 3) vpletenost (preživljanje časa na javnih mestih, na zabavah in z družino). Končni splošni okoljski integracijski model, ki vsebuje manjše število dejavnikov tveganja, sicer uspešno razloži velik del prestopništva, vendar prilagojena modela za urbana in ruralna okolja razložita še malo večji delež prestopništva. V zadnjem delu prikažemo in predstavimo tri integracijski modele, splošni okoljski model, urbani model in ruralni model, za katere predlagamo, da se aplicirajo v bodočih raziskavah. V zaključku odgovorimo na zastavljene hipoteze in raziskovalna vprašanja ter podamo predloge za nadaljnje delo in priporočila za politiko in prakso.
Ključne besede:dejavniki tveganja, integrirani model dejavnikov tveganja, doktorske disertacije


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici