| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Funktionen von Emoticons und Akronymen in Plauder- und Expertenchats : Diplomarbeit
Avtorji:ID Vodopivec, Nika (Avtor)
ID Petrič, Teodor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UNI_Vodopivec_Nika_2025.pdf (2,58 MB)
MD5: 6AAEAA669EA0343C8FD31DFA2897A64F
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Das Ziel dieser Diplomarbeit ist es, die Funktionen und Verwendungsweisen von Emoticons und Akronymen in Plauder- und Expertenchats zu analysieren. Der grundlegender Ausgangpunkt der Arbeit ist die Untersuchung des Modells der Nähe- und Distanz von Koch und Österreicher, wo zwischen zwei Aspekten unterscheidet wird: dem Konzept und dem Medium. Daran anschließend stellt sich die Frage, wie Chats hinsichtlich der Kommunikationsbedingungen eingeordnet werden. Der theoretische Teil gibt im zweiten Kapitel eine Einführung in die Chat-Kommunikation und ordnet Chats als konzeptionell mündliche andererseits als medial schriftliche Texte ein. Im Folgenden wird das Nähe-Distanz-Modell anhand der Arbeiten von Peter Koch und Wulf Österreicher erläutert. Hier werden die Merkmale der Sprache der Distanz und Sprache der Nähe geschildert. Die Chat-Kommunikation kennzeichnet mehr nähe-sprachliche Eigenschaften wie z.B. Verwendung von Dialekt, spontaner Verlauf des Gesprächs, kurze Antworten, die Gesprächspartner duzen sich und die Äußerungen sind meist emotional beeinflusst. In dem dritten Kapitel setzt man sich mit der Terminologie, Entwicklung und der Funktion von Emoticons in den schriftlichen Medien auseinander. Einige der Funktionen der Emoticons sind Emotionen zu äußern, Höflichkeit und Ironie darzustellen und mehr Aufmerksamkeit beim Gesprächspartner aufzuwecken. Im Gegensatz zu Emoticons ist der Gebrauch von Akronymen nicht in allen Sprachen gleich. In dem weiteren Kapitel wird die Herkunft und Funktionen von Akronymen beobachtet. Hier ist zu erwähnen, dass der Gebrauch von Akronymen stark von der Kultur geprägt ist. Es kann passieren, dass der Dialekt oder Slang einer Sprache im Chat nicht verstanden wird. Im empirischen Teil der Arbeit wird zuerst der Dortmunder Chat-Korpus präsentiert. Das Korpus wurde in Jahren von 2002 bis 2008 zusammengestellt. Es umfasst über 140.000 Chat-Beiträge, die seit dem Jahr 2005 frei im Netz verfügbar sind. Für die Analyse hat man zwei Plauderchats und zwei Expertenchats hinsichtlich der Funktionen von Emoticons und Akronymen aus dem Korpus untersucht. Damit man leichter die Sprachmittel im Text findet, hilft man sich mit dem Suchwerkzeug STACCADo. Die Ausschnitte aus beiden Plauderchats sind Gespräche aus dem Hochschulmagazin „unicum“, die Chatter sind Studierende der gymnasialen Oberstufen. Die Ausschnitte aus beiden Expertenchats sind Diskussionen mit Experten. Bei dem Ersten geht es um eine Diskussion zwischen zwei Experten im Rahmen eines Seminars im Studienfach Germanistik. Das zweite Gespräch verläuft mit einem Experten, wo man über die Thematik der Chat-Kommunikation diskutiert. Im Folgenden werden die Funktionen der Emoticons und Akronyme, die in erstem Teil der Arbeit verfasst worden sind, mit Beispielen aus dem Korpus analysiert. Mit der Untersuchung von Beispielen aus Plauderchats, kommt man zur Feststellung, dass die Mimik und Gestik in Chats durch Emoticons dargestellt werden. Es werden mehrere Beispiele der Attribuierung des Akronyms gefunden und wie sie als sparsame Ausdrucksmittel gebraucht werden. Bei der zweiten Analyse der Beispiele in Expertenchats wurde festgestellt, dass nicht so viele Akronyme und Emoticons vorkommen, wie in Plauderchats. Das liegt wahrscheinlich darin, dass man in Expertenchats über ein bestimmtes Thema diskutiert und die Gespräche nicht öffentlich zugänglich sind. Im letzten Kapitel wird noch eine Auswertung der Ergebnisse gemacht in der man die am Anfang gestellten Hypothesen mit den statistischen Daten aus dem Korpus untersucht. Schlussfolgernd lässt sich sagen, dass die Analyse erfolgreich gewesen ist, weil man fast alle Hypothesen bestätigt hat. Zwei Hypothesen wurden nicht bestätigt, der Grund dafür konnte darin liegen, dass die Gespräche aus dem Korpus veraltet sind und die Vielfalt von Emoticons und Akronymen in Jahren von 2002-2008 nicht so umfangreich gewesen ist. Mit der schnellen Entwicklung sozialer Netzwerke hat sich die Verwendung von Emoticons und Akronymen verändert. Jetzt gebraucht man verschiedene Zeichen, wie z.B. Emojis um die Emotionen darzustellen und Piktogramme mit denen man auch Gesten darstellen kann. In dem Bereich der digitalen Kommunikation kann man noch viele interessante Recherchen über die Funktionen von Sprachmitteln machen.
Ključne besede:Chat-Kommunikation, Plauderchat, Expertenchat, Emoticons, Akronyme
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[N. Vodopivec]
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 55 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-91624 Novo okno
UDK:81'42:004(043.2)
COBISS.SI-ID:225598723 Novo okno
Datum objave v DKUM:10.02.2025
Število ogledov:143
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Funkcije emotikonov in okrajšav v pomenkovalnem in strokovnem medmrežnem klepetu : diplomsko delo
Opis:Namen diplomske naloge je analizirati funkcije in uporabo emotikonov in okrajšav v pomenkovalnih in strokovnih medmrežnih klepetih. Osnovno izhodišče dela je raziskovanje modela bližine in oddaljenosti v delih od Kocha in Österreicherja, kjer se razlikujeta dva vidika: koncept in medij. Pri tem se postavlja vprašanje, kako so klepeti razvrščeni glede na komunikacijske pogoje.Teoretični del v drugem poglavju predstavlja uvod v komunikacijo v klepetih in klepete razvršča med konceptualno ustna in medialno pisna besedila. V nadaljevanju je razložen model bližine in oddaljenosti na podlagi dela Petra Kocha in Wulfa Österreicherja. Tu so opisane značilnosti jezika razdalje in jezika bližine. Komunikacija v klepetu ima več jezikovnih značilnosti bližine, kot so: uporaba narečja, spontan potek pogovora, kratki odgovori, sogovorniki se tikajo in izjave so običajno pod vplivom čustev. Tretje poglavje obravnava terminologijo, razvoj in funkcijo emotikonov v pisnih medijih. Nekatere funkcije emotikonov so izražanje čustev, predstavljanje vljudnosti ali ironije ter vzbujanje pozornosti sogovornika. Za razliko od emotikonov uporaba okrajšav ni enaka v vseh jezikih. Naslednje poglavje je tako namenjeno izvoru in funkcijam okrajšav. Tukaj je potrebno opozoriti, da na uporabo okrajšav močno vpliva kultura. Lahko se zgodi, da narečje ali sleng jezika v klepetu ni razumljen.V empiričnem delu diplomskega dela je najprej predstavljen dortmundski klepetalniški korpus. Korpus je nastajal med letoma 2002 in 2008. Vključuje več kot 140.000 objav v klepetu, ki so od leta 2005 prosto dostopni na internetu. Za analizo sta bila pregledana dva pomenkovalna in dva strokovna klepeta glede na funkcije emotikonov in okrajšav iz korpusa. Za lažje iskanje jezikovnih virov v besedilu je bilo uporabljeno iskalno orodje STACCADo. Izseki iz obeh pomenkovalnih klepetov so pogovori iz univerzitetne revije »unicum«, klepetalci pa so dijaki srednjih šol. Izseki iz obeh strokovnih pogovorov so pogovori s strokovnjaki. Prvi je pogovor dveh strokovnjakov v okviru seminarja pri predmetu germanistika. Drugi pogovor poteka s strokovnjakom v okviru seminarja, kjer je glavna tema komunikacija v klepetih. V nadaljevanju so analizirane funkcije emotikonov in okrajšav, ki so bile zapisane v prvem delu, s primeri iz korpusa. S pregledovanjem primerov iz pomenkovalnih klepetov pridemo do zaključka, da obrazno mimiko in kretnje v klepetih predstavljajo emotikoni. Najdemo več primerov okrajšav in kako se uporabljajo kot ekonomično sredstvo izražanja. Pri drugi analizi primerov v strokovnih klepetih je bilo ugotovljeno, da okrajšav in emotikonov ni toliko kot v pomenkovalnih klepetih. Verjetno zato, ker se v strokovnih klepetih razpravlja o določeni temi in pogovori niso javno dostopni. V zadnjem poglavju je narejena evalvacija rezultatov, in sicer so na začetku postavljene hipoteze, ki se jih je preučilo s statističnimi podatki iz korpusa. Za zaključek lahko rečemo, da je bila analiza uspešna, ker so bile potrjene skoraj vse hipoteze. Potrjeni nista bili dve hipotezi, razlog bi lahko bil v tem, da so pogovori iz korpusa zastareli, in da raznolikost emotikonov in okrajšav v letih 2002-2008 ni bila tako obsežna. S hitrim razvojem socialnih omrežij se je spremenila uporaba emotikonov in okrajšav. Zdaj uporabljamo različne simbole, kot so emojiji, ki predstavljajo čustva, in piktogrami, ki predstavljajo kretnje. Na področju digitalne komunikacije je še veliko možnosti za zanimive raziskave o funkcijah jezikovnih virov.
Ključne besede:Komunikacija v klepetih, pomenkovalni klepet, strokovni medmrežni klepet, emotikoni, okrajšave


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici