| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko delo
Avtorji:ID Pucko, Klemen (Avtor)
ID Bajc, Gorazd (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Torkar, Blaž (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_ZGO_Pucko_Klemen_-_times_new_roman_VSE1.pdf (1,43 MB)
MD5: D6F936DFED4940F89918EDC8B0D35C80
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede:Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Geografsko pokritje:Slovenija;
Časovno pokritje:1991;
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:K. Pucko
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 125 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-91812 Novo okno
UDK:94(497.4)"1991"(043.2)
COBISS.SI-ID:228285187 Novo okno
Datum objave v DKUM:07.03.2025
Število ogledov:152
Število prenosov:71
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.
Začetek licenciranja:08.02.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of Selected Austrian Press Reports on the War for the Defense of Independent Slovenia in 1991
Opis:The thesis presents an analysis of the coverage of selected Austrian newspapers of the war for the defense of independent Slovenia, which took place between June 27 and July 7, 1991. For this thesis, the main Styrian regional newspapers, Kleine Zeitung and Neue Zeit, as well as the main Austrian Viennese newspapers Der Standard, Die Presse, Kurier and Neue Kronen Zeitung, were analysed, considering the most relevant literature. The declaration of independence of Slovenia on June 25, 1991, led to a confrontation between the Slovenian state leadership, the Slovenian Territorial Defence and the Slovenian militia on one hand, and the Yugoslav state leadership in Belgrade and its subordinates, the Yugoslav People's Army, the Federal Militia and the Customs on the other. The Yugoslav authorities and the Yugoslav People's Army wanted to preserve a united Yugoslavia and prevent the break-up of the country. Slovenia's aim was to defend its independence and achieve international recognition. In this context, it is necessary to mention the remarkable unity of the Slovene population, which, during the war for the defense of independent Slovenia, either in a military or civilian role, helped to prevent the aggressor from achieving its goal. The declaration of an independent state did not initially meet with a positive response in the eyes of the international community. First and foremost, we should mention the predecessor of the European Union, the European Economic Community, within which Germany played an important role as well as Austria and the United States of America. The Austrian newspapers have reported extensively and chronologically on developments in Slovenia. They had correspondents in Slovenia to report on political and battlefield developments. What should be noted about the regional newspapers is that, unlike the Viennese newspapers, they focused more on what was happening on the border and in the border towns. The newspapers also contained opinions and analyses of what was happening in Slovenia. The Austrian political leadership was "unofficially" in favour of Slovenia's independence, but they always stressed the policy of non-interference in Yugoslavia's internal affairs, respect for international law, and respect for the right to self-determination of the Slovenian people, who had overwhelmingly supported their desire to leave Yugoslavia in the plebiscite and had finally reaffirmed it by their actions in the course of the war for Slovenia. In addition to state policy, it is important to highlight the activities of Austrian local politicians, at the level of cities and provinces, some of whom strongly supported Slovenian independence and attended the ceremony on June 26, 1991. The resistance of the Territorial Defence and the militia, combined with Slovenian political lobbying in the field of diplomacy and the determination of the Slovenian population, led the leading European countries to change their minds on the issue of Slovenia. The question of preserving Yugoslavia was replaced by the question of a ceasefire and the "continuation" of the process of independence, which happened on July 7, 1991, with the signing of the Brijuni Declaration. By signing the Declaration, Slovenia temporarily "froze" the independence process for three months, making it clear that it would not return to the Yugoslav federation.
Ključne besede:Slovenia, Yugoslavia, Austria, 1991, war for the defense of independence, diplomacy, Yugoslav People's Army, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, European Economic Community, Organisation for Security and Co-operation in Europe


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici