| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The analysis of nostalgia in George Orwell’s novel Coming up for air from the perspective of discourse and philosophy : master's thesis
Avtorji:ID Bobek, Gaber (Avtor)
ID Plemenitaš, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Vezjak, Boris (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Bobek_Gaber_2025.pdf (2,45 MB)
MD5: C91E2BE5B61FAC3E0C0D0EB16020B056
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:The thesis explores the theme of nostalgia in George Orwell’s novel Coming Up for Air from various analytical perspectives. The research is made possible by the novel’s detailed story, which captures the tensions between the individual and a rapidly modernising world in pre-World War II Britain. The work is structured into three main sections. First, the theoretical framework provides an overview of different definitions and interpretations of nostalgia from literature, history, and cultural studies. Second, various philosophical perspectives examine the relationship between nostalgia, personal identity, and the individuals’ ways of approaching the memory. From the standpoint of existentialism and the self, the thesis investigates how the protagonist, George Bowling, experiences nostalgia as a mechanism for self-definition. The thesis argues that nostalgia distorts the temporal order, merging past and present into a seamless but fictional continuum. The political philosophy and modernity perspectives place the main character’s nostalgia within the broader socio-political status of 20th century Britain. Orwell employs nostalgia to critique the oppressive forces of industrialisation, totalitarian governance, and capitalist consumerism. Third, the linguistic analysis applies Systemic Functional Linguistics (SFL), using the discourse system framework developed by authors Martin and Rose (2007), to examine how Orwell’s language constructs the protagonist’s nostalgic experience. The analysis looks at how Orwell’s linguistic features show Bowling’s emotional attachment to the past and his disappointment with the present. Engagement is analysed to reveal how the protagonist’s reflections position the reader within his subjective perspective.
Ključne besede:Nostalgia, George Orwell, Coming Up for Air, Existentialism, Memory, Self-Identity, Political Philosophy, Systemic Functional Linguistics, Time, History.
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:G. Bobek
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (130 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-92177 Novo okno
UDK:81'42:141.32(043.2)
COBISS.SI-ID:237604867 Novo okno
Datum objave v DKUM:29.05.2025
Število ogledov:130
Število prenosov:68
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:18.03.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vplivi nostalgije v romanu Coming up for Air Georga Orwella skozi diskurzivno in filozofsko analizo : magistrsko delo
Opis:Magistrsko delo raziskuje tematiko nostalgije v romanu Coming Up for Air avtorja Georgea Orwella z različnih analitičnih perspektiv. Raziskava se osredotoča na vprašanje, kako nostalgija oblikuje identiteto glavnega junaka Georgea Bowlinga ter hkrati služi kot sredstvo za Orwellovo kritiko družbenih sprememb v predvojnem obdobju Velike Britanije v 20. stoletju. Roman s svojo pripovedno strukturo in podrobnimi opisi prikaže napetosti med posameznikom in hitro modernizirajočo se družbo tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Delo je sestavljeno iz treh glavnih vsebinskih sklopov. Teoretični del obravnava različne definicije in interpretacije nostalgije s področij literature, zgodovine in kulturnih študij. Nostalgija je predstavljena kot kompleksen pojav – po eni strani kot čustveno zatočišče pred negotovostmi sedanjosti, po drugi strani pa kot potencialno omejujoč mehanizem, ki posameznika ujame v idealizirano podobo preteklosti. Drugi del naloge se osredotoča na filozofske vidike pojava nostalgije, predvsem na njen vpliv na oblikovanje osebne identitete protagonista. Analiza se naslanja na eksistencialistične pristope in raziskuje, kako Bowlingovo hrepenenje po preteklosti deluje kot mehanizem za opredeljevanje njegovega jaza. Nostalgija v romanu ni predstavljena zgolj utopično, temveč ustvarja fikcijski, idealiziran spomin, ki popači Bowlingovo dojemanje časa. Poleg tega filozofska analiza obravnava širši družbeni kontekst – nostalgično vračanje v preteklost je postavljeno v okvir Orwellove kritike industrializacije, kapitalistične potrošniške družbe in naraščajočih totalitarnih tendenc njegovega časa. Tretji del vključuje jezikovno analizo, ki se opira na metodologijo sistemsko-funkcionalne slovnice (Systemic Functional Linguistics – SFL), pri čemer so uporabljeni diskurzivni sistemi avtorjev Martina in Rosa. Analiza raziskuje kako Orwell z jezikovnimi sredstvi – predvsem s postopnim stopnjevanjem opisov in prehajanjem od preprostega, vsakdanjega izražanja k bogatejšemu, čustveno nasičenemu jeziku v prizorih spominjanja – gradi občutek nostalgije. Raziskani so tudi vzorci pripovedne perspektive, ki pokažejo, kako avtor z Bowlingovimi razmišljanji bralca postavlja v subjektivni okvir protagonistovega dojemanja preteklosti in sedanjosti. Zaključno delo ugotavlja, da Orwell nostalgijo v romanu uporablja kot pripovedno sredstvo, s katerim razkriva napetost med posameznikom in družbenimi spremembami. Nostalgija je prikazana kot dvojni fenomen – po eni strani omogoča junaku občutek varnosti in kontinuitete, po drugi strani pa ga omejuje in odvrača od aktivnega soočenja s sedanjostjo. S tem roman presega osebno zgodbo glavnega junaka ter odpira širše filozofske in družbene razprave o pomenu spomina, identitete in posameznikovega položaja v sodobni družbi.
Ključne besede:Nostalgija, George Orwell, Coming Up for Air, eksistencializem, spomin, sodobnost, osebna identiteta, politična filozofija, sistemsko-funkcionalna slovnica, čas, zgodovina.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici