Muzej narodnozabavne glasbe kot medij in kraj spomina: študija obiskovalcev

Olup, Ina

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Muzej narodnozabavne glasbe kot medij in kraj spomina: študija obiskovalcev
Avtorji:	ID Olup, Ina (Avtor) ID Trdina, Andreja (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Olup_Ina_2025.pdf (2,09 MB) MD5: A1E3461A9652622C83A4C20E11465420
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FT - Fakulteta za turizem
Opis:	V zaključni nalogi smo pristopili k raziskovanju presečišč med glasbo in turizmom skozi reprezentacije glasbenih muzejev, ki v zadnjih letih postajajo vse prepoznavnejši in s tem legitimno polje dediščinske prakse. Osredotočili smo se na glasbene muzeje kot medije in kreatorje kolektivnega spomina, ki skozi muzejske reprezentacije pomembno oblikujejo spomin družbe, pri čemer moramo obiskovalce muzejev vselej razumeti kot aktivne soustvarjalce pomenov muzejskih reprezentacij, saj skozi različna branja interpretirajo muzejske zbirke. V raziskavi se osredinimo na muzej narodnozabavne glasbe oziroma muzejsko zbirko Štirih kovačev v Slovenj Gradcu, kjer sprva skozi multimodalno analizo zbirke prepoznavamo glavne pomene, ki jih muzejske zbirka komunicira: tradicijo kovaštva, minevanje časa in nostalgijo po starih časih ter kulturno identiteto koroške regije. Nato smo izvedli študijo občinstva, da bi prepoznali, kako te muzejske reprezentacije berejo mlajši obiskovalci, ki niso primarno občinstvo tovrstnih muzejev. Skozi tematsko analizo empiričnega materiala, ki smo ga zbrali s fokusnimi skupinami, smo prepoznali prevladujoča razumevanja narodnozabavne glasbe med mladimi, vtise ogleda in posamična branja zbirke. Zaznavanje pogajalskega branja podkrepi teoretične okvire, da je občinstvo aktivno in bere reprezentacije glede na lastne življenjske izkušnje, hkrati pa prevladujoča dominantna branja obiskovalcev potrjujejo, da muzejska zbirka Štirih kovačev uspešno komunicira želene pomene občinstvu. Ugotovitve nakazujejo na pomembnost glasbe kot kulturnega produkta destinacije in njenega pomena pri povezovanju skupnosti, spominjanja in krepitve narodne ter kulturne identifikacije občinstva, ter priložnosti za razširitev raziskovalnih okvirjev znotraj študij popularne glasbe v Sloveniji na glasbene muzeje.
Ključne besede:	slovenska narodnozabavna glasba, muzejska zbirka, ansambel Štirje kovači, reprezentacije, študija obiskovalcev
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Brežice
Založnik:	[I. Olup]
Leto izida:	2025
Št. strani:	66 str.
PID:	20.500.12556/DKUM-92275
UDK:	338.483.12:069:784.69(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:	247408387
Datum objave v DKUM:	02.09.2025
Število ogledov:	171
Število prenosov:	35
Metapodatki:
Področja:	Ostalo FT
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	12.06.2025

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	The museum of folk-pop music as a media and a place of memory: a study of visitors : magistrsko delo
Opis:	In our final thesis, we approached the exploration of the intersections between music and tourism through the representations of music museums, which have become increasingly recognizable in recent years and thus a legitimate field of heritage practice. We focused on music museums as media and creators of collective memory, which significantly shape the memory of society through museum representations, whereby museum visitors must always be understood as active co-creators of the museum representation meanings, as they interpret museum collections through different readings. The research focuses on the folk music museum or the Štirje kovači ensemble museum collection in Slovenj Gradec, where we initially identify the main meanings communicated by the museum collection through a multimodal analysis of the collection: the tradition of blacksmithing, the passing of time and nostalgia for the old days, and the cultural identity of the Carinthian region. We then conducted an audience study to identify how these museum representations are read by younger visitors, who are not the primary audience of such museums. Through a thematic analysis of the empirical material collected through focus groups, we identified the dominant understandings of folk music among young people, impressions of the tour, and individual readings of the collection. The perception of negotiated reading supports the theoretical framework that audiences are active and read representations according to their own life experiences, while the prevailing dominant readings of visitors confirm that the Štirje kovači museum collection successfully communicates the desired meanings to the audience. The findings indicate the importance of music as a cultural product of the destination and its significance in connecting communities, remembering and strengthening the national and cultural identification of the audience, and the opportunity to expand research frameworks within popular music studies in Slovenia to music museums.
Ključne besede:	slovenian folk-pop music, museum collection, Štirje kovači ensemble, representations, visitor study

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj