| Naslov: | Uporaba vizualizacije za spremembo življenjskega sloga pri pacientih z ogroženostjo za srčno-žilne bolezni |
|---|
| Avtorji: | ID Svenšek, Adrijana (Avtor)
ID Štiglic, Gregor (Mentor) Več o mentorju... 
ID Lorber, Mateja (Komentor)
ID Klemenc Ketiš, Zalika (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  DOK_Svensek_Adrijana_2025.pdf (8,90 MB)
MD5: 0DE46782D520DEC554179BA6BD992C0D
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
|---|
| Organizacija: | FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
|
|---|
| Opis: | Uvod: Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti po vsem svetu, razširjenost pa se povečuje zaradi dejavnikov tveganja, katerih nadzor je ključen ukrep za zmanjšanje pojavnosti. Uporaba moderne tehnologije lahko spodbudi izbiro zdravega življenjskega sloga in pomaga pri ocenjevanju ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Namen doktorske disertacije je oceniti, ali se uporaba vizualizacije ogroženosti za srčno-žilne bolezni in možnost sprotnega spremljanja gibanja nivoja glukoze v krvi povezujeta s spremembo življenjskega sloga in percepcijo na osebo osredotočene oskrbe pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na metodologiji raziskav mešanih metod z eksperimentalnim načrtom. Najprej smo izvedli sistematično iskanje in oceno mobilnih aplikacij za oceno ogroženosti za srčno-žilne bolezni v Apple Store in Google Play ter pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, MEDLINE in Web of Science, s poudarkom na vlogi vizualizacije. V kvantitativnem delu smo v pilotni presečni raziskavi, izvedeni na vzorcu 666 udeležencev, pridobljenem s snežno kepo, validirali vprašalnik o zdravem življenjskem slogu in osebnem nadzoru z uporabo psihometričnih analiz. V glavni raziskavi smo izvedli randomizirano klinično raziskavo s 119 udeleženci, od katerih je 101 zaključilo vse meritve. Udeleženci so bili naključno razporejeni v tri intervencijske in eno kontrolno skupino. Analiza je bila izvedena z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V kvalitativnem delu raziskave smo uporabili metodo utemeljene teorije, v katero je bilo vključenih 12 udeležencev. Uporabili smo teoretično vzorčenje. Analiza je temeljila na odprtem, aksialnem in selektivnem kodiranju. Integracija je bila izvedena na ravni interpretacije.
Rezultati: Aplikacija z najvišjo skupno oceno je bila MDCalc Medical Calculator, medtem ko je najnižjo skupno oceno dobila aplikacija CardioRisk Calculator. Pri pregledu obsega so bile najpogosteje uporabljene tehnike vizualizacije naslednje: vizualni namigi, stolpčni diagrami in grafi. Pri validaciji vprašalnika v okviru pilotne raziskave je koeficient Cronbach alfa (α) znašal 0,852, vse domene vprašalnika pa so imele pozitivne korelacije. Najnižja povprečna vrednost SCORE2 pri izhodiščni oceni je bila v tretji intervencijski skupini (3,84; SD = 2,08), kar kaže na najnižjo ogroženost za srčno-žilne bolezni. Pri oceni zdravega življenjskega sloga so skupine na začetku najvišje ocenile domeno dnevna rutina, ki se je ob končni oceni izboljšala, čeprav pri nobeni izmed skupin pri meritvah med in po njih ni prišlo do statistično značilne spremembe. Percepcija na osebo osredotočene oskrbe je bila v vseh skupinah najvišje ocenjena v domeni skupnega odločanja, pri čemer med skupinami prav tako ni bilo statistično značilnih razlik. Na podlagi analize intervjujev smo identificirali 5 kategorij (na osebo osredotočena oskrba, poznavanje in spremljanje dejavnikov tveganja, vizualizacija in interpretacija rezultatov, vpliv uporabe tehnologije na življenjski slog ter identifikacija težav in izzivov ter priporočila za izboljšavo in prihodnjo uporabo) in 11 podkategorij.
Razprava in sklep: Na področju zdravega življenjskega sloga in percepcije na osebo osredotočene oskrbe so se rezultati izboljšali, čeprav med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. To kaže, da so bile intervencije učinkovite pri spremembi življenjskega sloga, vendar bi bile potrebne prilagoditve za doseganje večjega vpliva. Poseben poudarek je bil na uporabi vizualizacije kot ključnega orodja za ozaveščanje pacientov o ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Zaključki nakazujejo, da ima uporaba vizualizacije velik potencial za izboljšanje vključenosti pacienta v načrtovanje oskrbe. Daljše intervencije z večjim vzorcem udeležencev bi lahko prispevale k bolj poglobljenemu razumevanju teh učinkov v klinični praksi in optimizaciji uporabe digitalnih orodij za prilagajanje življenjskega sloga pacientov z ogroženostjo za srčno-žilne bolezni. |
|---|
| Ključne besede: | srčno-žilne bolezni, vizualizacija, CGM, zdrav življenjski slog, Petal-X, biološka starost |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | [A. Svenšek] |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-92513 |
|---|
| UDK: | 159.954.3+613:616.12-056.24(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 262254851 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 22.12.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 165 |
|---|
| Število prenosov: | 82 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FZV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
