| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Das Image des Deutschen als Fremdsprache an zweisprachigen Schulen in Prekmurje (Übermurgebiet): Herausforderungen und Einflussfaktoren : Magisterarbeit
Avtorji:ID Toth, Matija (Avtor)
ID Lipavic Oštir, Alja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Toth_Matija_2025.pdf (2,39 MB)
MD5: 1B5234F9052C0527D976A9EBCD32198A
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:In der vorliegenden Magisterarbeit wurde versucht die Herausforderungen und Einflussfaktoren, die das Image des Deutschen als Fremdsprache an zweisprachigen Schulen in Prekmurje (Übermurgebiet) prägen, zu untersuchen. Es wurden Interviews mit DaF-Lehrkräften von allen zweisprachigen Schulen in Prekmurje (Übermurgebiet) gefertigt, anhand dessen der Autor eine Basis erstellen konnte, die zur Bewertung der gestellten Hypothesen der Magisterarbeit benutz wurde. Die aufgestellten Hypothesen beruhen auf theoretischen Grundlagen, die im ersten Teil der Arbeit thematisiert werden. Im zweiten Teil wird die empirische Untersuchung des Autors präsentiert, die auf den gefertigten Interviews, ihrer Analysen und Interpretationen beruht. Die fünf aufgestellten Hypothesen waren wie folgt: "Das Aufwachsen der Kinder in einer mehrsprachigen Umgebung zeigt sich in einem positiven Image der deutschen Sprache", "Die Befragten sind der Meinung, dass der Deutschunterricht das Image der Sprache bei den Schülern stark prägt", "Die mediale Verbreitung der englischen Sprache hat einen negativen Einfluss auf die Motivation der Schüler in der Region Prekmurje (Übermurgebiet), Deutsch zu lernen", "Das negative Ansehen der deutschen Sprache bei Schülern wird stark von wichtigen historischen Ereignissen aus der deutschen Vergangenheit beeinflusst (z.B. Nationalsozialismus)" und "Das negative Ansehen der deutschen Sprache bei Schülern wird wesentlich durch veraltete Lehrmaterialien beeinflusst". Die erste Hypothese (H1) wurde durch die Aussagen der DaF-Lehrkräfte nur teilweise bestätigt. Es wurde hervorgehoben, dass Mehrsprachigkeit grundsätzlich eine positive Grundlage für das Sprachenlernen schaffen kann und dass Schüler, die in mehrsprachigen Umgebungen aufwachsen, offener für das Erlernen von Fremdsprachen sind. Auf der anderen Seite zeigen aber, laut Befragten, viele Schüler keine unmittelbare Wertschätzung für ihre mehrsprachige Erziehung und erkennen oft nicht den Vorteil, den das Erlernen weiterer Sprachen, einschließlich Deutsch, mit sich bringt. Die zweite Hypothese (H2) wurde bestätigt, da es bewiesen wurde, dass, laut Interviewten, Deutschunterricht das Image des Deutschen in hohem Maße beeinflusst. Die dritte Hypothese (H3) wurde ebenfalls bestätigt, da die englische Sprache, die in den Medien stark verträten ist, einen großen Teil der Freizeit der Schüler einnimmt und es zum ständigen Sprachkontakt führt, dass wiederum zusätzlich zu Verfremdung des Deutschen. Die vierte Hypothese (H4) wurde verworfen, obwohl Themen wie die NS-Zeit und Adolf Hitler im Bewusstsein einiger Schüler vorhanden sind und gelegentlich in einem oberflächlichen oder scherzhaften Ton erwähnt werden, beeinflusst dies nicht signifikant die Motivation Deutsch zu lernen. Die fünfte Hypothese (H5) wurde bestätigt, da veralteten Lernmaterialien, laut dem Aussagen der Befragten, einen wesentlich negativen Einfluss auf das Ansehen des Deutschen bei den Schülern haben, dass wiederum auch die Motivation, Deutsch als Fremdsprache zu lernen, reduziert. In der empirischen Untersuchung der Magisterarbeit wurden charakteristische Verbindungen zwischen verschiedenen Faktoren, die eine Auswirkung auf das Image des Deutschen als Fremdsprache an zweisprachigen Schulen in Prekmurje (Übermurgebiet) ausüben könnten, aufgeführt und analysiert. Die Ergebnisse der Untersuchung sollen eine authentische Wahrheit über die Ursache des Popularitäts- und Imageverlustest des Deutschen als Fremdsprache in Slowenien, bzw. präziser formuliert in Prekmurje (Übermurgebiet), präsentieren. Ziel war es mit den Ergebnissen die Problemzonen des Besprochenen zu identifizieren, um sie anschließend beheben zu können.
Ključne besede:Sprachimage, Motivation, Deutsch als Fremdsprache, slowenisches Schulsystem, Mehrsprachlichkeit, Sprachmythen, Stereotypen
Geografsko pokritje:Prekmurje (Slovenija);
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Toth
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XXVIII, 162 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-93083 Novo okno
UDK:37(497.4Prekmurje):81'246.2:811.112.2'24(043.2)
COBISS.SI-ID:245552387 Novo okno
Datum objave v DKUM:13.08.2025
Število ogledov:213
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:04.06.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Podoba nemščine kot tujega jezika na dvojezičnih šolah v Prekmurju: izzivi in dejavniki vpliva
Opis:Magistrsko delo preučuje status nemškega jezika kot tujega jezika v Sloveniji, s posebnim poudarkom na dvojezičnem območju Prekmurja. Spodbuda za raziskovanje je bila kratka, a intenzivna izkušnja poučevanja nemščine kot tujega jezika, med katero je bilo ugotovljeno, da učenci kljub večletnemu učenju nemškega jezika izkazujejo nizko motivacijo in negativen odnos do učenja predmeta. Prav tako so se pokazale nekatere pomanjkljivosti pri njihovem osnovnem znanju tujega jezika. Naloga si prizadeva raziskati razloge za ta pojav ter identificirati ključne izzive in dejavnike, ki vplivajo na podobo nemščine kot tujega jezika na dvojezičnih šolah v Prekmurju. Prvi del naloge predstavlja teoretična izhodišča raziskave. Posebna pozornost je namenjena razjasnitvi temeljnih pojmov, ki bodo v nadaljevanju igrali ključno vlogo pri interpretaciji izsledkov raziskave. V zaključnem delu so pojmi uporabljeni in analizirani v kontekstu odnosa med skupino učiteljev nemščine kot tujega jezika (v nadaljevanju NKTJ), ki poučujejo nemščino na dvojezičnih šolah v Prekmurju, ter nemščino kot tujim jezikom. Osrednja tema preučevanja je nemški jezik, pri čemer se znanstvena obravnava opira na koncept nemškega jezikovnega območja kot nadrejene enote delno homogene etnične skupine. Nemščino lahko opredelimo tudi kot jezik nemške etnične skupnosti, pri čemer raziskava zavestno ne tematizira vprašanja pluricentričnosti nemškega jezika. Etnična skupina je večja skupina ljudi, ki ni opredeljena z državljanstvom ali zakoni posameznih držav, temveč jo povezuje prepričanje o skupnih značilnostih zgodovine, jezika, kulture ali vere (Haarmann, 2015). V tej raziskavi je priznavanje nemščine kot pluricentričnega jezika zavestno izpuščeno in ni predmet podrobne analize ali tematizacije. Razlikovanje med različnimi jezikovnimi različicami nemščine ni osrednji vidik magistrskega dela, ki se primarno osredotoča na ugled nemškega jezika. Kljub temu bi lahko prihodnje študije vlogo jezikovnih različic upoštevale kot dejavnik, ki prispeva k oblikovanju pozitivnega ali negativnega ugleda jezika. Osrednje področje magistrske naloge je ugled nemškega jezika. Izraz imidž ali ugled lahko opredelimo kot predstavo ali zaznavo, ki jo ima posameznik ali skupina o drugi osebi, skupini ali predmetu (Duden, 2019). Na splošno je jezik definiran kot zgodovinsko razvit in še naprej razvijajoč se sistem besednih znakov, ki služi kot sredstvo sporazumevanja ter kot instrument konceptualnega mišljenja v okviru določene, organizirane človeške družbe. Prav tako omogoča fiksiranje in ohranjanje pridobljenega znanja (DWDS, 2023). Iz teh dveh definicij lahko sklepamo, da je ugled jezika dojemanje določenega jezika kot zgodovinsko razvitega in dinamično razvijajočega se komunikacijskega sistema znotraj določene družbe. Jasna opredelitev ugleda jezika je zaradi njegove večplastne narave in polikavzalnost zahtevna. Najbolje jo je mogoče razumeti kot preplet treh ključnih razsežnosti: jezika, politike in kulture (Földes, 2000). Ugled jezika ni statičen koncept, temveč se postopoma in neprestano spreminja. Lahko se krepi, ohranja ali spreminja, prav tako pa lahko doživi tudi degradacijo (Spaniel, 2017). Na podlagi tega lahko sklepamo, da različni politični, družbenoekonomski in psihološki dejavniki v določenih zgodovinskih obdobjih odločilno vplivajo na ugled jezika ne glede na njegovo strukturo in kompleksnost (Földes, 2002). Za vsakega posameznika je ugled jezika oblikovan na oseben in specifičen način, vendar se lahko odraža tudi na kolektivni ravni. Pri oblikovanju ugleda imajo odločilno vlogo primarne in sekundarne izkušnje, ki jih lahko opredelimo kot informacije iz prve in druge roke. Primarna izkušnja vključuje neposredno opazovanje okolja in njegovo osebno doživljanje. Nanaša se na neposreden stik z nemško govorečimi osebami ali bivanje v nemško govoreči državi. Sekundarna izkušnja pa temelji na posredovanih informacijah, ki jih posameznik prejme prek prijateljev, družine, šole in množičnih medijev.
Ključne besede:jezikovna podoba, motivacija, nemščina kot tuji jezik, slovenski šolski sistem, večjezičnost, jezikovni miti, stereotipi


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici