| Naslov: | Vloga individualnih vrednot in demografskih značilnosti pri etični naravnanosti vedenja odjemalcev. |
|---|
| Avtorji: | ID Plesec, Rok (Avtor)
ID Milfelner, Borut (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Plesec_Rok_2025.pdf (3,03 MB)
MD5: 23C64782649A9BF6BA4AFD273038DB57
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Etična potrošnja je vse bolj prisotna v sodobni družbi, odjemalci se ne odločajo več zgolj na podlagi cene, kakovosti ali blagovne znamke, temveč vse pogosteje upoštevajo tudi družbene in okoljske posledice svojih odločitev. Raziskave kažejo, da vse več ljudi podpira pravično trgovino, lokalne proizvajalce, trajnostne izdelke in podjetja z družbeno odgovornim delovanjem. Kljub temu se v praksi pogosto pojavlja razkorak med izraženimi vrednotami in dejanskim vedenjem. Razumevanje psiholoških in demografskih dejavnikov, ki vplivajo na etično vedenje odjemalcev, je zato ključnega pomena za učinkovito spodbujanje trajnostnih in etičnih potrošniških praks. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv individualnih vrednot in demografskih značilnosti na etično vedenje odjemalcev. Uporabili smo Schwartzov model vrednot ter prilagojeno različico vprašalnika PVQ-RR (Schwartz et al., 2012b), in izmerili tri vrednotne usmeritve: dobrohotnost, univerzalizem in moč. Etično vedenje odjemalcev je bilo izmerjeno s prevedenim vprašalnikom ECB (Toti in Moulins, 2016), kjer so rezultati nakazali dvo-dimenzijski konstrukta etičnega vedenja odjemalcev, s politično in družbeno-okoljsko dimenzijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu. Rezultati so pokazali, da sta vrednoti dobrohotnosti in univerzalizma statistično značilno pozitivno povezani z obema dimenzijama etičnega vedenja. Posamezniki, ki višje cenijo ti dve vrednoti, tudi bolj pogosto izražajo etično vedenje. Nasprotno pa se je vrednota moči, pokazala za nepomembno pri razlagi etičnega vedenja, posamezniki z višjo izraženostjo te vrednote niso nujno manj etični odjemalci. Med demografskimi spremenljivkami se je starost izkazala kot pomemben dejavnik – starejši posamezniki so v povprečju izražali višjo stopnjo etičnega vedenja. Prav tako so se ženske izkazale kot statistično bolj etične v obeh dimenzijah vedenja v primerjavi z moškimi. Po drugi strani dohodek ni pokazal statistično značilnega vpliva, kar nakazuje, da etična naravnanost ni nujno odvisna od finančnih zmožnosti, temveč bolj od vrednot, motivacije in osebne naravnanosti. Sklepno lahko ugotovimo, da so individualne vrednote pomemben napovednik etične potrošnje in da bi morali oblikovalci trajnostnih politik ter tržnih strategij upoštevati psihološke značilnosti ciljnih skupin. Etična potrošnja ni zgolj vprašanje zmožnosti, temveč predvsem vprašanje vrednot – v njih pa tiči ključ do preoblikovanja potrošniške kulture v bolj trajnostno in odgovorno smer. |
|---|
| Ključne besede: | etična potrošnja, etično potrošništvo, etično vedenje odjemalcev, individualne vrednote, vrzel namera-vedenje |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | R. Plesec] |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-93527 |
|---|
| UDK: | 366.1:17 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 249878019 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 22.09.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 185 |
|---|
| Število prenosov: | 36 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
