| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Verodostojnost sporočil s čustvenčki in brez njih v starostni skupini od 25 do 24 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Avtorji:ID Gregel, Tea (Avtor)
ID Mihelič, Anže (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Prislan Mihelič, Kaja (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Gregel_Tea_2025.pdf (4,93 MB)
MD5: ABB4391F8D72831E6AB5B5B7170F2597
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Zaključno delo obravnava, ali virusna sporočila s čustvenčki povečajo čustveno privlačnost sporočila pri posameznikih v starostni skupini od 25 do 34 let. Osredotoča se na doživljanje sporočil s čustvenčki in brez njih, in čustvene dejavnike, kateri vplivajo kako prejemniki presojajo verodostojnost in zaupnost teh sporočil. V dobi digitalizacije so pri digitalni komunikaciji čustvenčki vsakodnevno prisotni, saj jih ljudje uporabljamo kot čustveno izražanje in čustveno komunikacijo. Vse pogosteje so čustvenčki del zlonamernih sporočil, katere uporabljajo akterji, ki se poslužujejo socialnega inženiringa, da bi z manipulacijo čustev žrtve dosegli svoje zlonamerno dejanje, največkrat z namenom, da jim ti prostovoljni razkrijejo zaupne informacije ali pa omogočijo dostop do sistemov. V zaključnem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, katera temelji na analizi odzivov na zlonamerna sporočila, ta pa temelji na spletni anketi. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju vpliva čustvene komunikacije v digitalnem okolju, ter izpostavlja pomen čustvene manipulacije kot učinkovito orodje v tehnikah socialnega inženiringa. Delo pa hkrati opozarja, da je potrebna večja ozaveščenost uporabnikov pri presoji sporočil, prejetih preko spletnih in elektronskih kanalov. Rezultati nakazujejo, da čustvenčki v nekaterih primerih vplivajo na zaznavanje zlonamernih sporočil, saj te lahko prispevajo k bolj pozitivnem vtisu in zmanjšanju previdnosti pri uporabnikih.
Ključne besede:digitalna komunikacija, socialni inženiring, zlonamerna sporočila, čustvenčki, verodostojnost, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:T. Gregel
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:VII f., 38 str.
PID:20.500.12556/DKUM-94373 Novo okno
UDK:343.3/.7:004(043.2)
COBISS.SI-ID:248127491 Novo okno
Datum objave v DKUM:08.09.2025
Število ogledov:142
Število prenosov:20
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:14.08.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Credibility of messages with and without emoticons in the age group from a ge 25 to 34
Opis:The diploma thesis examines whether viral emoji messages increase the emotional appeal of a message for individuals in the 25-34 age group. It focuses on the experience of messages with and without emoticons, and emotional factors that influence how recipients judge the authenticity and confidentiality of these messages. In the age of digitalisation, emoticons are present in digital communication on a daily basis, as people use them for emotional expression and emotional communication. Increasingly, emoticons are part of malicious messages used by social engineering actors to manipulate the emotions of the victim in order to achieve their malicious act, most often by volunteering confidential information or access to systems. In the final part we focus on an empirical study based on the analysis of responses to malicious messages, this study is based on an online survey. The results of the research contribute to the understanding of the impact of emotional communication in the digital environment, and highlights the importance of emotional manipulation as an effective tool in social engineering techniques. At the same time, the work points to the need for greater awareness on the part of users in assessing messages received through online and electronic channels. The results suggest that emoticons in some cases influence the perception of malicious messages, as they can contribute to a more positive impression and reduced caution among users.
Ključne besede:social engineering, malicious messages, emojis, emotional response, digital communication


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici