| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Domača mačka (Felis catus Linnaeus, 1758) kot invazivni plenilec prostoživečih živali : magistrsko delo
Avtorji:ID Bedrač, Larisa (Avtor)
ID Šajna, Nina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Bedrac_Larisa_2025.pdf (3,91 MB)
MD5: DAAEDFE50EEE5C67433A4FA1D08F10F2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Opis:Domača mačka (Felis catus) velja za enega najuspešnejših in hkrati najvplivnejših plenilcev prostoživečih živali na svetu. Čeprav gre za udomačeno vrsto, ki je tesno povezana s človekom, ohranja svoje naravno plenilsko vedenje. Sodobni človek z zagotavljanjem hrane, zatočišč in veterinarske oskrbe umetno zvišuje njen fitnes, kar omogoča, da populacije domačih mačk dosegajo visoke gostote tudi tam, kjer okolje za plenilce naravno ni ugodno. Zaradi tega imajo domače mačke potencial invazivne vrste, ki lahko pomembno vpliva na strukturo in dinamiko lokalnih ekosistemov. V okviru raziskave smo uporabili dve glavni metodi: anketiranje lastnikov mačk in terenski popis ostankov plena. S pomočjo spletne ankete smo zbrali podatke o izvoru mačk, njihovem bivanju ter o njihovem zdravstvenem stanju. Rezultati kažejo, da ima kar 55% vprašanih v svojem gospodinjstvu vsaj eno mačko kot hišnega ljubljenčka. Ključna ugotovitev je, da ima večina lastniških mačk omogočen izhod v zunanje okolje, kar jim omogoča izražanje naravnega plenilskega vedenja, hkrati pa kaže na večjo izpostavljenost boleznim in poškodbam za to skupino lastniških mačk. Rezultati terenskega popisa so pokazali, da domače mačke najpogosteje plenijo drobne sesalce (polovica vseh zabeleženih uplenjenih vrst), sledijo ptice in plazilci. Plenilska aktivnost je bila najintenzivnejša v spomladanskih in poletnih mesecih, predvsem v jutranjih urah. Kaže se tudi odvisnost samega plenjenja od temperaturnega gradienta, z najvišjo frekvenco plenjenja med 10 in 25 °C. Višja diverziteta in frekvenca plena sta bili zabeleženi v ruralnih okoljih v primerjavi z urbanimi. Funkcionalna analiza plena kaže na izjemno širok spekter plenjenja, predvsem pri razredu sesalci in ptice, kar potrjuje oportunistično naravo domače mačke kot plenilca. Ugotovitve potrjujejo, da so domače mačke pomemben ekološki dejavnik v krajini, kar bi morali upoštevati pri upravljanju populacij prostoživečih vrst.
Ključne besede:domača mačka, plenjenje, prostoživeče živali, invazivne vrste, taksonomska pestrost, funkcionalne lastnosti, habitati, anketa, terenski popis
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[L. Bedrač]
Leto izida:2025
Št. strani:VIII, 72 f.
PID:20.500.12556/DKUM-94436 Novo okno
UDK:599.742.731.2:591.5(043.2)
COBISS.SI-ID:248340227 Novo okno
Datum objave v DKUM:10.09.2025
Število ogledov:182
Število prenosov:99
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FNM
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:18.08.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The domestic cat (Felis catus Linnaeus, 1758) as an invasive predator of wildlife
Opis:The domestic cat (Felis catus) is considered one of the most successful and influential predators of wildlife globally. Although it is a domesticated species closely associated with humans, it retains its natural predatory behavior. Modern human practices, including the provision of food, shelter, and veterinary care, artificially increase its fitness, allowing domestic cat populations to reach high densities even in environments that would not naturally support such predators. Consequently, domestic cats possess the potential of an invasive species, with the capacity to significantly impact the structure and dynamics of local ecosystems. This study employed two primary methods: a survey of cat owners and field monitoring of prey remains. An online questionnaire was used to collect data on the origin, living conditions, and health status of cats. The results show that 55% of respondents keep at least one cat as a household pet. A key finding is that the majority of owned cats have unrestricted outdoor access, enabling them to express their natural hunting behavior. However, this also indicates a higher exposure to diseases and injuries among this group of cats. Field data revealed that domestic cats most frequently prey on small mammals (accounting for half of all recorded prey items), followed by birds and reptiles. Predatory activity was most intense during the spring and summer months, particularly in the early morning hours. A correlation was observed between predation frequency and temperature, with the highest predation rates occurring between 10 and 25 °C. Greater prey diversity and frequency were recorded in rural environments compared to urban areas. Functional analysis of prey indicated a remarkably wide range of prey species, particularly among mammals and birds, confirming the opportunistic nature of the domestic cat as a predator. These findings confirm that domestic cats are a significant ecological factor in human-shaped landscapes and should be taken into account when managing populations of wild species.
Ključne besede:domestic cat, predation, wildlife, invasive species, taxonomic diversity, functional traits, habitats, questionnaire, field survey


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici