| Naslov: | Razvoj in uporaba metod računalniške kemije pri načrtovanju terapevtskih sredstev proti COVID-19 : doktorska disertacija |
|---|
| Avtorji: | ID Kralj, Sebastjan (Avtor) ID Jukič, Marko (Mentor) Več o mentorju...  ID Bren, Urban (Komentor) |
| Datoteke: | DOK_Kralj_Sebastjan_2026.pdf (42,97 MB) MD5: B32A2091CDD6B7AA9B4BB8872FE7ECFF
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | Tekom doktorske disertacije smo se osredotočili na razvoj in uporabo metod računalniške kemije za optimizacijo delovnega toka razvoja zdravilnih učinkovin. V nalogi smo na aplikacijski tematiki SARS-CoV-2 optimizirali načrtovanje knjižnic virtualnih spojin, uporabo molekularnih filtrov za usmeritev kemijskega prostora, uporabo in primerjavo različnih metod izračuna proste vezavne energije ter razvili metodo za kombinatorično in silico mutagenezo in ovrednotenje vezavnega mesta proteinov. Pridobljeno znanje in razvite metode smo aplikativno uporabili za odkritje in vitro zaviralca SARS-CoV-2 proteaze.
V prvem delu smo se poglobili v kritično vrednotenje komercialnih molekularnih knjižnic, s poudarkom na tarčnih knjižnicah usmerjenih proti SARS-CoV-2 ter knjižnicah osredotočenih na zaviralce proteaz in zaviralce protein-proteinskih interakcij. Prišli smo do zaključka, da so tarčne knjižnice v veliki večini primerov pripravljene neustrezno, saj ne navajajo primarne literature, nimajo opisanega protokola sidranja kadar je ta uporabljen, niti programske opreme za sidranje ter imajo kljub uporabi molekularih filtrov prisotne spojine, ki niso zaželene. Optimizirali smo tudi protokol za ustrezno pripravo tarčne molekularne knjižnice.
V drugem delu doktorske disertacije smo se osredotočili na temeljit popis in odprtokodno implementacijo obstoječih molekularnih filtrov v farmacevtski kemiji. Ugotovili smo, da s pomočjo molekularnih filtrov enostavno prilagodimo kemijski prostor, manjše končno število filtrirane knjižnice pripravljenih spojin, pa vodi v učinkovito uporabo računskega časa ob aplikaciji nadaljnjih bolj zahtevnih računalniških metod.
V tretjem delu smo s pomočjo simulacij molekularne dinamike (MD) in izračuna proste energije z metodama MM/GBSA ter BAR, raziskali interakcije ter vpliv mutacij protitelesa tipa IgG na vezavo z različnimi receptorji Fcγ (FcγR). Pridobljeni rezultati vezavne afinitete MM/GBSA in BAR med različnimi FcγR ob vezavi se dobro ujemajo z literaturnimi in vitro podatki, kar kaže na visoko uporabnost razvitih metod. Dodano vrednost pa nosijo na novo odkrite interakcije Fab regije z FcγR, ki so bile kasneje neodvisno dokazane v in vitro poskusih.
V četrtem delu doktorske disertacije smo dopolnili obstoječe delo na prosto dostopnih molekularnih filtrov z implementacijo dodatnih molekularnih filtrov in proučevanjem vpliva vseh implementiranih na reprezentativni nabor 100.000 molekul. Ocenili smo vpliv na kemijski prostor in stopnjo retencije molekul za posamezen filter. Pridobljeni rezultati in posodobitev prosto-dostopnega modela dobro doplonjuje obstoječe znanje.
V petem delu doktorske disertacije smo izvedli bioinformacijsko analizo skrb vzbujajočih virusnih variant SARS-CoV-2. Da bi razumeli mehanizem večje infektivnosti virusnih variant smo izvedli obsežno in silico mutagenezno študijo vezavne površine RBD-ACE2 ter ocenili spremembo vezavne energije s programom FoldX. Za identificirano varianto z večjo vezavo energijo N501Y smo s pomočjo molekularne dinamike potrdili večjo stabilnost kompleksa RBD-ACE2 hkrati pa dobili vpogled v mutirano interakcijsko površino.
V šestem delu smo s pomočjo celovitega pristopa, ki je zajemal pripravo tarčne knjižnice, molekularno sidranje, in vitro biološke teste in simulacije molekularne dinamike identificirali potencialne zaviralce SARS-CoV-2 papainu podobne proteaze (PLpro). Identificirana spojina 372 je pokazala obetavne inhibitorne lastnosti proti PLpro z vrednostjo IC50 82 ± 34 μM. Izvedli smo tudi izračune proste vezavne energije z metodama TI ter LIE, ki sta potrdili in vitro teste in kažeta na uporabnost uporabljenih metod pri ovrednotenju potencialnih učinkovin.
V sedmem delu doktorske disertacije smo uporabo metod računalniške kemije razširili na optimizacijo čiščenja protiteles. S pomočjo molekulskega sidranja smo kombinatorično knjižnico tetrapeptidov sidrali na Fc regijo protiteles in iskali vezavne motive, ki bi lahko posnemali protein A. Najdeni tetrape |
|---|
| Ključne besede: | računalniška kemija, biofizika, teoretska kemija, računalniško podprt razvoj zdravil, molekularna dinamika, prosta vezavna energija, in silico, farmacevtska kemija |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | S. Kralj |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 196 str. str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-94806  |
|---|
| UDK: | 577.32:004.9(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 265622019  |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 21.01.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 210 |
|---|
| Število prenosov: | 82 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |