| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:How workplace friendships impact burnout among social care leaders : a job demands-resources framework analysis
Avtorji:ID Schutzmann, Réka (Avtor)
ID Kozak, Anna (Avtor)
ID Soltész-Várhelyi, Klára (Avtor)
ID Nistor, Katalin (Avtor)
ID Dávid, Beáta (Avtor)
Datoteke:URL https://organizacija.fov.um.si/issues/vol-58-no-3-2025/
 
.pdf RAZ_Schutzmann_Reka_2025.pdf (1,39 MB)
MD5: DAB82FD366FA0892D6D6DCD9D0E067D5
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Neznano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:Background and purpose: The purpose of this study, guided by the Job Demands-Resources Model, is to investigate the role of workplace friendships in mitigating burnout. This research is notable for its unique focus on a relatively rare sample: social care leaders. These individuals play a crucial role in shaping and influencing social services, making their insights invaluable for understanding the challenges and opportunities within this sector. Methods: Using a cross-sectional and quantitative design, data were collected from a convenience sample of Hungarian social care leaders, including sociodemographic information, the Copenhagen Psychosocial Questionnaire (COPSOQ II), and professional core discussion network (pCDN) questions. The analysis of 449 Hungarian social care leaders employs a saturated model of moderated mediation (controlling for age and gender) to examine how stress mediates the relationship between quantitative demands and burnout and how workplace friendships moderate this mediation effect. Results: The results indicate that stress significantly mediates the relationship between quantitative demands and burnout, with workplace friendships acting as a buffer under moderate stress levels. Having at least one workplace friend reduces the impact of stress on burnout; however, this protective effect diminishes under higher stress intensities. Conclusions: These findings underscore the importance of fostering quality and balanced workplace friendships rather than merely increasing the number of supportive relationships. Given the systemic challenges in Hungarian social care, these insights are particularly relevant for leaders seeking to improve workforce resilience and well-being.
Ključne besede:workplace friendship, burnout, stress, quantitative demands, social care leaders, social work
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 251-266
Številčenje:Vol. 58, issue 3
PID:20.500.12556/DKUM-95126 Novo okno
UDK:331.442:364-43
COBISS.SI-ID:247818755 Novo okno
DOI:10.2478/orga-2025-0015 Novo okno
ISSN pri članku:1318-5454
Datum objave v DKUM:05.09.2025
Število ogledov:190
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Organizacija : revija za management, informatiko in kadre
Skrajšan naslov:Organizacija
Založnik:Moderna organizacija
ISSN:1318-5454
COBISS.SI-ID:610909 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vpliv prijateljskih odnosov na delovnem mestu na izgorelost med vodji na področju socialnega varstva : analiza v okviru modela delovnih zahtev in virov
Opis:Ozadje in namen: Namen te raziskave, ki temelji na modelu delovnih zahtev in virov (JD-R), je raziskati vlogo prijateljskih odnosov na delovnem mestu pri zmanjševanju izgorelosti. Posebnost študije je osredotočenost na relativno redko raziskano ciljno skupino – vodje v socialnovarstvenih organizacijah. Ti posamezniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju storitev socialnega varstva, zato so njihovi vpogledi dragoceni za razumevanje izzivov in priložnosti v tem sektorju. Metodologija: Z uporabo presečnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa so bili zbrani podatki priložnostnega vzorca madžarskih vodij na področju socialnega varstva. Uporabljeni so bili vprašalniki s področja sociodemografije, Köbenhavnski psihosocialni vprašalnik (COPSOQ II) ter vprašanja o osrednji strokovni socialni mreži (pCDN). Analiza podatkov 449 vodij temelji na modelu moderirane mediacije, pri čemer se kontrolirajo vplivi starosti in spola. Raziskuje se, kako stres posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo ter kako prijateljstva na delovnem mestu moderirajo ta mediacijski učinek. Rezultati: Rezultati kažejo, da stres pomembno posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo. Prijateljstva na delovnem mestu delujejo kot zaščitni dejavnik pri zmernih ravneh stresa, saj že prisotnost vsaj enega prijatelja na delovnem mestu zmanjša vpliv stresa na izgorelost. Vendar se ta zaščitni učinek ob višjih ravneh stresa znatno zmanjša. Sklep: Ugotovitve poudarjajo pomen kakovostnih in uravnoteženih prijateljskih odnosov v delovnem okolju, ne zgolj povečanja števila podpornih vezi. V kontekstu sistemskih izzivov madžarskega sistema socialnega varstva so ti vpogledi posebej pomembni za vodje, ki si prizadevajo za povečanje odpornosti in dobrega počutja zaposlenih.
Ključne besede:prijateljstvo na delovnem mestu, izgorelost, stres, kvantitativne zahteve, vodje socialnega varstva, socialno delo


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Organizacija

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici