| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The role of dark tourism in shaping collective memory and tourism development : the case of the Srebrenica Genocide in Bosnia and Herzegovina : the case of the Srebrenica Genocide in Bosnia and Herzegovina
Avtorji:ID Abdagić, Vedad (Avtor)
ID Rangus, Marjetka (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Abdagic_Vedad_2025.pdf (1,67 MB)
MD5: 20FF8BFA41571538EF91134A4860355C
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FT - Fakulteta za turizem
Opis:This thesis uses the Srebrenica Genocide in Bosnia and Herzegovina as a case study to examine how dark tourism contributes to the development of tourism and the preservation of collective memory. It examines the ways in which memorial sites, like the Srebrenica-Potočari Memorial Centre, support ethical tourism, promote reconciliation, and shape Bosniak communal identity. The study explores how historical trauma is perceived and communicated to both domestic and foreign tourists by utilizing the ideas of collective and cultural memory. The study uses qualitative techniques, including as interviews with important stakeholders, to investigate how genocide memorialization affects Bosnia's tourism industry and larger sociopolitical processes. Considering the difficulties of political tensions, global narratives, and local sensitivities, it draws attention to the fine balance between memory preservation and tourism development. In order to strengthen the significance of respectful recollection in post-conflict communities, the findings are intended to provide guidelines for sustainable dark tourism practices that promote education, empathy, and historical understanding
Ključne besede:Dark tourism, memorialization, collective memory, Srebrenica Genocide, tourism development
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Brežice
Založnik:[V. Abdagić]
Leto izida:2025
Št. strani:119 str.
PID:20.500.12556/DKUM-95600 Novo okno
UDK:338.48-6:341.485(497.6)(043.2)
COBISS.SI-ID:255190531 Novo okno
Datum objave v DKUM:29.10.2025
Število ogledov:228
Število prenosov:79
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
FT
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:30.09.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vloga temnega turizma pri oblikovanju kolektivnega spomina in razvoju turizma : primer genocida v Srebrenici v Bosni in Hercegovini : primer genocida v Srebrenici v Bosni in Hercegovini
Opis:Diplomsko delo »Vloga temnega turizma pri oblikovanju kolektivnega spomina in razvoju turizma: primer genocida v Srebrenici v Bosni in Hercegovini« obravnava vpliv temnega turizma na razvoj turizma in oblikovanje kolektivnega spomina v postkonfliktnih regijah, s posebnim poudarkom na Srebrenici. Teoretični del razčleni koncept temnega turizma ter predstavi njegove družbene, gospodarske in izobraževalne razsežnosti. Zgodovinski okvir pojasni okoliščine vojne v Bosni in Hercegovini in genocida v Srebrenici julija 1995, ki je postal temeljni element kolektivnega spomina in bošnjaške identitete. Analiza pokaže, da so spominska mesta, kot so Memorijalni center Potočari, Pohod miru in obredi pokopa, ključni prostori izobraževanja, žalovanja in političnega boja za resnico. Posebej je obravnavano vprašanje interpretacije genocida in vloga različnih narativov pri oblikovanju razumevanja obiskovalcev. Empirični del, izveden na osnovi intervjujev z devetimi deležniki, potrjuje pomen etične interpretacije, ki preprečuje zanikanje in politizacijo zgodovine ter hkrati spodbuja empatijo, izobraževanje in refleksijo. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji: (1) kako spominska območja in njihova interpretacija prispevajo k oblikovanju kolektivnega spomina in identitete v povojni Bosni in Hercegovini ter (2) kako je spomin na genocid predstavljen kot oblika temnega turizma in kako lokalni deležniki razumejo njegovo vlogo pri oblikovanju turističnih izkušenj. Rezultati potrjujejo, da temni turizem lahko prispeva k gospodarskemu razvoju regije, vendar mora temeljiti na spoštljivem odnosu do zgodovine.
Ključne besede:Temačni turizem, spominjanje, kolektivni spomin, genocid v Srebrenici, razvoj turizma


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici