| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Kdo se boji povedati Virginii "Ne reci tega, ne reci onega"? – politična korektnost in jezikovna občutljivost z vidika prevajalca : magistrsko delo
Avtorji:ID Novak, Emili (Avtor)
ID Trupej, Janko (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Novak_Emili_2025.pdf (1,85 MB)
MD5: 8245F7D6A57611A708B9C8B9D44CBEE2
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Politična korektnost je eden največjih izzivov, s katerimi se danes soočajo prevajalci in drugi jezikovni strokovnjaki. V tej magistrski nalogi smo raziskali pojava politične korektnosti in jezikovne občutljivosti: poskušali smo opredeliti pojma in raziskati njuno zgodovino ter vpliv, ki ga imata na družbo in jezik sam. Raziskali smo izzive, s katerimi se prevajalci soočajo pri obravnavanju občutljivih tem, kako jih rešujejo in katere metode uporabljajo. Posebej smo raziskali izzive prevajanja spola v slovanskih jezikih. V empiričnem delu smo uporabili dve deli Virginie Woolf, esej Lastna soba in roman Orlando, ter njune slovenske in hrvaške prevode, da bi analizirali politično korektnost terminologije avtorice z vidika današnje politične korektnosti. Analiza nam je pokazala, da je Woolf imela progresivno stališče glede spola in spolne fluidnosti, s čimer je bila daleč pred svojim časom, vendar je uporabljala terminologijo, ki danes velja za žaljivo in politično nekorektno. Ugotovili smo, da je politična korektnost občutljiv in nenehno spreminjajoč se izziv, zlasti za jezikoslovce, vendar spodbuja nežaljiv in vključujoč jezik in komunikacijo. Dokazali smo tudi, da popolnoma vključujoč jezik, ki je nevtralen glede na spol, za spolske jezike, kot sta hrvaški in slovenski, ostaja nerešeno vprašanje, ki zahteva jezikovno reformo. Politična korektnost ima močen vpliv, ki delno oblikuje družbene odnose prek jezika, njena prihodnost pa je odvisna izključno od družbe.
Ključne besede:politična korektnost, občutljiv jezik, žalitve, prevajanje, nevtralen jezik
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:E. Novak
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 100 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-95622 Novo okno
UDK:81'25(043.2)
COBISS.SI-ID:259024643 Novo okno
Datum objave v DKUM:27.11.2025
Število ogledov:174
Število prenosov:23
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:01.10.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Who's afraid to tell Virginia "Don't say this, don't say that"? – political correctness and language sensitivity from the translator's perspective
Opis:Political correctness is one of the biggest challenges translators and other language professionals face today. In this master's thesis, we explored the phenomena of political correctness and linguistic sensitivity: we attempted to define the concepts and explore their history and impact on society and language itself. We examined the challenges translators face when dealing with sensitive topics, how they address them, and what methods they use. We specifically explored the challenges of translating gender in Slavic languages. In the empirical part, we used two works by Virginia Woolf, the essay A Room of One's Own and the novel Orlando, as well as their Slovenian and Croatian translations, to analyze the political correctness of the author's terminology from the perspective of today's political correctness. Our analysis showed that Woolf had a progressive view of gender and gender fluidity, which was far ahead of her time, but she used terminology that is nowadays considered offensive and politically incorrect. We found that political correctness is a sensitive and constantly evolving challenge, particularly for linguists, but it promotes non-offensive and inclusive language and communication. However, we have shown that for gendered languages such as Croatian and Slovenian, a thoroughly inclusive language that is gender-neutral remains an unresolved issue that requires linguistic reform. Political correctness has a powerful influence that partly shapes social relations through language, and its future depends entirely on society.
Ključne besede:political correctness, sensitive language, offence, translation, neutral language


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici