| Naslov: | Pravni in davčni vidik čezmejnih preoblikovanj ter primerjava implementacije direktive (eu) 2019/2121 v slovensko in nemško pravo |
|---|
| Avtorji: | ID Radolič, Nuša (Avtor)
ID Podgorelec, Peter (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Radolic_Nusa_2026.pdf (1,01 MB)
MD5: B495B4435B2389B729F4A3483B63FBAA
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Magistrsko delo obravnava svobodo ustanavljanja kot ključno jamstvo notranjega trga EU in jo konkretizira skozi institut čezmejnega preoblikovanja družb. Osrednji namen je pokazati, kako se abstraktno načelo mobilnosti spremeni v praktičen mehanizem, ki družbam omogoča zamenjavo uporabnega korporacijskega prava, ne da bi prenehale obstajati ali prekinile poslovanje.
Čezmejno preoblikovanje je statusna pretvorba: družba prenese registrirani sedež v drugo državo članico, ohrani pravno identiteto in se prilagodi pravnoorganizacijski obliki države priselitve. Prenos registriranega sedeža ne zahteva premika dejanskega kraja poslovodstva; morebiten premik učinkuje ločeno, predvsem na davčnem področju.
Delo razmeji preoblikovanje od drugih načinov čezmejne prisotnosti. Od primarnega in sekundarnega ustanavljanja (podružnice, hčerinske družbe) se razlikuje po zamenjavi prava organiziranosti, od združitev in delitev pa po odsotnosti univerzalne sukcesije: nosilec pravic in obveznosti ostane isti.
Analiza povzame razvoj sodne prakse Sodišča EU: od omejevanja odhodne mobilnosti brez pretvorbe do priznanja prenosa s pretvorbo, zahteve po enaki obravnavi pri vhodnem vpisu in zavrnitve splošnih zahtev po likvidaciji. Na tej podlagi sekundarna zakonodaja vzpostavi enoten, standardiziran postopek za preoblikovanja ter za združitve in delitve: obvezna razkritja in poročila, neodvisno izvedensko poročilo, roki in objave, dvofazni nadzor zakonitosti ter digitalno sodelovanje registrov. Vgrajene so varovalke za deležnike in mehanizmi proti zlorabam.
Primerjalni del prikaže prenos okvira v slovensko in nemško ureditev. V Sloveniji je institut sistematično vključen v ZGD z jasno časovnico, obveznimi razkritji in poročili ter predhodnim nadzorom do izdaje čezmejnega potrdila; posebnost so dodatne informacijske in fiskalne varovalke v fazi potrdila. Nemška prenova (UmRUG v okviru UmwG) je procesno podrobna: osrednjo vlogo imajo notarji, dokumentacijska pravila so natančna, registrsko sodišče ima širša pooblastila, v delavskem delu pa obstaja poseben okvir za pogajanja o soodločanju in standardna pravila, če dogovor ni dosežen. Materialni standardi varstva deležnikov v obeh ureditvah sledijo zahtevam EU; procesno pa je slovenska ureditev bolj ekonomična in poudarja predhodno transparentnost, nemška pa temelji na večji formalizaciji in intenzivnem nadzoru.
Rezultati so tridelni. Prvič, evropski okvir zagotavlja predvidljiv, dvofazen postopek: najprej pregled zakonitosti in izdaja čezmejnega potrdila v državi odhoda, nato vpis v državi priselitve z morebitno smiselno uporabo domačih pravil o pretvorbah. Standardizirani koraki (načrt preoblikovanja z obveznimi razkritji, poročilo poslovodstva, neodvisno poročilo izvedenca, roki in objave) zagotavljajo informiranost, sledljivost in učinkovito uveljavljanje pravic. Drugič, varstvo upnikov, delavcev in manjšinskih družbenikov je sistemsko vključeno tako, da ne onemogoča mobilnosti: upniki lahko ob verjetno izkazani ogroženosti zahtevajo zavarovanja in imajo sodno varstvo, manjšinski družbeniki so zaščiteni z informacijami ter pravico do izstopa z denarnim poplačilom in morebitnim dodatnim nadomestilom, delavci pa preko razkritij in urejenih postopkov soodločanja. Tretjič, korporacijskopravni postopek je ločen od davčne obravnave: statusna pretvorba sama po sebi še ne pomeni davčnega dogodka; odločilno je, ali se prenaša dejanska uprava oziroma premoženje in kako nacionalna pravila ter horizontalne direktive obravnavajo izstopne učinke.
Sklepno delo potrdi, da je čezmejno preoblikovanje osrednje orodje podjetniške mobilnosti z ohranitvijo identitete pravne osebe. Izbira ugodnejšega korporacijskega režima je dopustna, če so izpolnjeni standardi transparentnosti, varstva deležnikov in nadzora zakonitosti. EU-kodifikacija poenoti bistvene elemente postopka in omogoča digitalno sodelovanje registrov; nacionalne posebnosti pa določajo procesni tok, časovnice in stroške. |
|---|
| Ključne besede: | čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, sprememba pravnoorganizacijske oblike, novela ZGD-1L, novela UmRUG, Direktiva (EU) 2019/2121, davčni nadzor, izstopna obdavčitev, davčne ovire |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | N. Radolič] |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-95695 |
|---|
| UDK: | 347.7:336.221 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 267453187 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 05.02.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 153 |
|---|
| Število prenosov: | 26 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
