Etažna lastnina v slovenskem in hrvaškem pravu : magistrsko delo

Marčič, Dejan

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Etažna lastnina v slovenskem in hrvaškem pravu : magistrsko delo
Avtorji:	ID Marčič, Dejan (Avtor) ID Tratnik, Matjaž (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Marcic_Dejan_2025.pdf (1,36 MB) MD5: 272FB051FF4AAA2A19B66DC2DDA42950
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	PF - Pravna fakulteta
Opis:	Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela superficies solo cedit ali načela povezanosti zemljišča in objekta. Značilnost tega načela je, da objekt ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, pri etažni lastnini pa je solastnina na zemljišču kot skupnem delu stavbe nerazdružljivo povezana z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Obravnavani institut se je v slovenskem in hrvaškem pravu začel razvijati po letu 1954, saj je bil pred tem obstoj etažne lastnine na tem območju prepovedan. V Sloveniji je etažna lastnina celovito urejena s temeljnim zakonom, ki ureja stvarne pravice, od začetka leta 2003, na Hrvaškem pa že od leta 1997. Ureditev etažne lastnine v obeh državah temelji na dualističnem konceptu. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela stavbe, ki je v slovenskem pravnem redu neločljivo povezana s solastniškim deležem na skupnih delih, v hrvaškem pravnem sistemu pa s solastniškim deležem na nepremičnini kot celoti. Ker se v sodobnem času v mesta seli vedno več ljudi in posledično narašča gradnja večstanovanjskih stavb, postaja institut etažne lastnine vse pomembnejši. Zaradi tesnih vezi in zgodovinske povezanosti med Slovenijo in Hrvaško, kjer so številni državljani lastniki stanovanj v obeh državah, je cilj tega zaključnega dela predstaviti pravni okvir etažne lastnine v njunih zakonodajah. Podrobna analiza instituta v obeh ureditvah razkriva podobnosti in razlike med njima. Ob primerjavi slovenskega in hrvaškega instituta etažne lastnine ugotavljamo, da je med ureditvama več podobnosti kot razlik. Pravice in obveznosti etažnega lastnika, ki izhajajo iz njegove lastninske pravice na posameznem delu, so v slovenskih in hrvaških določbah podobne. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati pri upravljanju skupnih delov. Zaradi bivanja večjega števila oseb v večstanovanjskih stavbah mora ureditev etažne lastnine predvsem omogočati mirno sožitje med njimi in zagotavljati učinkovito skupno upravljanje stavbe. Pri tem jim pomaga upravnik, ki skrbi za upravljanje poslov in rezervni sklad stavbe. Nekoliko večjo skrb za dobre odnose v stavbi in učinkovitost zagotavljanja sredstev za njeno vzdrževanje izkazuje slovenski zakonodajalec z ustanovitvijo zakonitega stvarnega bremena na posameznem delu dolžnika in zakonito predkupno pravico, ki jo imajo etažni lastniki pri prodaji posameznega dela v manjši večstanovanjski stavbi, saj hrvaška zakonodaja tega ne ureja. Več možnosti za izključitev motečega etažnega lastnika, s katerim je bivanje nevzdržno, pa omogoča hrvaška pravna ureditev, saj je izključitev kršitelja možna na zahtevo manjšine. Zaključno delo bralcu predstavi temeljne značilnosti obeh pravnih ureditev in ga seznani z vsemi ključnimi podobnostmi ter razlikami med etažno lastnino v slovenskem in hrvaškem pravu.
Ključne besede:	Etažna lastnina, solastnina, stvarno pravo, slovensko pravo, hrvaško pravo, primerjalno pravo.
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	D. Marčič
Leto izida:	2025
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (75 str.))
PID:	20.500.12556/DKUM-96028
UDK:	347.24(043.3)
COBISS.SI-ID:	260210435
Datum objave v DKUM:	05.12.2025
Število ogledov:	503
Število prenosov:	59
Metapodatki:
Področja:	PF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	24.11.2025

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Condominium in Slovenian and Croatian law
Opis:	Condominium ownership is a distinct form of property right that departs from the principle of superficies solo cedit, which establishes the connection between land and buildings. Under this principle, a building cannot be an independent object of property rights. In contrast, condominium ownership involves co-ownership of the land as a common part of the building, which is inseparably linked to ownership of an individual part of the building. This legal institution began to develop in Slovenian and Croatian law after 1954, as condominium ownership had previously been prohibited in this region. In Slovenia, condominium ownership has been comprehensively regulated by the fundamental law governing property rights since early 2003, while in Croatia it has been regulated since 1997. The regulation of condominium ownership in both countries is based on a dualistic concept. Condominium ownership refers to ownership of an individual part of a building, which, in the Slovenian legal system, is inseparably connected with a co-ownership share of the common parts, whereas in the Croatian legal system, it is connected with a co-ownership share of the real property as a whole. As more people move to cities and the construction of multi-apartment buildings increases, the institution of condominium ownership is becoming increasingly important. Due to the close ties and historical connections between Slovenia and Croatia, where many citizens own apartments in both countries, the aim of this thesis is to present the legal framework of condominium ownership in their respective legislations. A detailed analysis of the institution in both systems reveals similarities and differences between them. When comparing the Slovenian and Croatian institutions of condominium ownership, it is evident that there are more similarities than differences between the two systems. The rights and obligations of a condominium owner arising from ownership of an individual part are similar in both Slovenian and Croatian provisions. Additionally, the owner has the right and duty to participate in the management of common parts. Because many people live in multi-apartment buildings, the regulation of condominium ownership must primarily enable peaceful coexistence and ensure effective joint management of the building. This is facilitated by a building manager, who is responsible for managing affairs and the building’s reserve fund. The Slovenian legislator shows somewhat greater concern for maintaining good relations within the building and for ensuring the effectiveness of maintenance funding by establishing a statutory real burden on the individual part of the debtor and a statutory pre-emptive right for condominium owners in the sale of an individual unit in smaller multi-apartment buildings, which the Croatian legislation does not provide. However, the Croatian legal system allows more possibilities for excluding a disruptive condominium owner whose behaviour makes cohabitation intolerable, as a minority of owners may request the exclusion of such a violator. This thesis presents the fundamental characteristics of both legal systems and acquaints the reader with all key similarities and differences between condominium ownership in Slovenian and Croatian law.
Ključne besede:	Condominium, joint ownership, property law, Slovenian law, Croatian law, comparative law.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj