| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Aktivacija centra za krizno upravljanje v primeru javnozdravstvenih tveganj: strategije in izzivi, učenje iz preteklih kriz
Avtorji:ID Krotko, Miha (Avtor)
ID Ivanuša, Teodora (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Krotko_Miha_2026.pdf (934,08 KB)
MD5: 27D66523496F488EACFD501A1B68E918
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:V diplomskem delu obravnavamo koncept centra za krizno upravljanje (ang. Emergency Operations Center – EOC) in njegovo aktivacijo v primeru javnozdravstvenih tveganj. Predstavljeni so pomen in vloga kriznega centra v sistemu kriznega upravljanja ter strateški pristopi za učinkovito aktivacijo in delovanje takšnega centra. V teoretičnem delu opredelimo krizni center ter preučimo pravni in organizacijski okvir (smernice Svetovne zdravstvene organizacije, predpise Evropske unije, modele agencije FEMA v ZDA idr.), ki določajo standard za vzpostavitev in delovanje kriznih centrov. Analiziramo različne modele organizacije kriznega odziva, vključno s sistemom Incident Command System (ICS) in drugimi pristopi. V osrednjem delu naloge opisujemo postopek aktivacije in operativno delovanje kriznega centra, kar ponazorimo s študijo primera – odzivom na poplave v Sloveniji leta 2023. Obravnavamo tudi strategije kriznega odzivanja v vseh fazah: preventivno načrtovanje pred krizo, operativno upravljanje med incidentom ter strategije obnove in učenja po krizi. S pomočjo SWOT analize ovrednotimo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, povezane z delovanjem kriznega centra. Na tej podlagi izpostavimo ključne izzive (npr. usklajevanje med deležniki, zagotavljanje usposobljenega kadra, uporabo naprednih tehnologij) ter podamo priporočila za prihodnost. Poseben poudarek namenimo krepitvi pripravljenosti z uvajanjem digitalnih orodij in umetne inteligence ter pomenu mednarodnega sodelovanja pri soočanju z javnozdravstvenimi krizami. Zaključek povzema ugotovitve in poudarja pomen nenehnega učenja iz preteklih kriz za izboljšanje odziva v prihodnosti.
Ključne besede:krizno upravljanje, krizni center, javno zdravje, digitalna tehnologija, mednarodno sodelovanje
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-96405 Novo okno
COBISS.SI-ID:266794499 Novo okno
Datum objave v DKUM:30.01.2026
Število ogledov:150
Število prenosov:68
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:05.01.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Activation of the emergency operations center in the event of public health risks: strategies and challenges, lessons learned from past crises
Opis:This thesis examines the activation of a crisis management center (Emergency Operations Center – EOC) in the event of public health risks, focusing on strategies, challenges, and lessons learned from past crises. The theoretical part defines the concept of an EOC and explores the legal and organizational frameworks (including WHO guidelines, EU regulations, and FEMA standards) that govern the establishment and operation of crisis centers. Various models of crisis management organization are analyzed, including the Incident Command System (ICS) and other approaches. The core of the thesis describes the procedures for activation and operational functioning of a crisis center, illustrated by a case study of the response to the 2023 floods in Slovenia. We discuss crisis response strategies across all phases: preventative planning, operational management during the incident, and post-crisis recovery and learning strategies. A SWOT analysis is used to evaluate the strengths, weaknesses, opportunities, and threats associated with crisis center operations. Based on this analysis, key challenges (e.g., multi-agency coordination, maintaining trained personnel, leveraging advanced technologies) are highlighted, and recommendations for the future are proposed. Special emphasis is given to enhancing preparedness through digital tools and artificial intelligence, as well as the importance of strengthening international cooperation in public health emergencies. The conclusion summarizes the findings and underscores the importance of continuous learning from past crises to improve future responses.
Ključne besede:crisis management, crisis center, public health, digital technology, international cooperation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici