| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Je Quineov problem nedoločenosti prevoda in reference relevanten za lingvistične in prevodoslovne teorije?
Avtorji:ID Todorović, Tadej (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Todorovic_Tadej_2024.pdf (385,34 KB)
MD5: E05A6F00E0C4313529C34B16975382C8
 
URL https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/4898/3230
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
Opis:V pričujočem članku zasleduje avtor dva cilja –najprej podati delovno definicijo terorizma, nato pa kritično ovrednotiti argumentacijske strategije, ki vodijo do njegove skoraj soglasne moralne obsodbe. V zvezi s prvim zagovarja potrebam moralnega ovrednotenja prikrojeno definicijo terorizma kot ne-razlikovalne uporabe nasilja – ali resno mišljene grožnje z njim – z namenom/ciljem (od oblasti) izsiliti bolj ali manj korenite politične oz. družbene spremembe. V zvezi z drugim priznava, da si teroristi z načrtnim fizičnim in psihičnim nasiljem nad civilisti naprtijo težko moralno breme, a dokazuje, da terorizem v tem ni pomembno drugačen od drugih, praviloma toleriranih in neredko celo slavljenih in občudovanih vrst politično motiviranega nasilja, od oboroženih uporov in revolucij do državljanskih in meddržavnih vojn. Ali se bo terorizem pod navedenim moralnim bremenom nazadnje zlomil ali ne, bo v prvi vrsti odvisno od konkretne utemeljitve, tolmačenja in uporabe načela imunosti civilistov – ta naloga pa se popremisleku izkaže za precej trši oreh, kot dajeta slutiti njegova samoumevnost in vsesplošna popularnost. In končno, za enačenje terorizma in ekstremizma ni prepričljivih razlogov, sploh če pomislimo, koliko strpnejši smo do drugih pojavnih oblik politično motiviranega nasilja, ki so terorizmu v najboljšem primeru moralno enakovredne ali pa še to ne.
Ključne besede:filozofija jezika, ekvivalenca, Quine, nedoločenost prevoda, nedoločenost reference
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:30.12.2024
Založnik:Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Leto izida:2024
Št. strani:20
Številčenje:Letn. 28, št. 1
PID:20.500.12556/DKUM-97168 Novo okno
UDK:165:81'25
COBISS.SI-ID:228321283 Novo okno
DOI:10.18690/analiza.28.1.103-122.2024 Novo okno
ISSN pri članku:2712-4916
Datum objave v DKUM:20.02.2026
Število ogledov:224
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Analiza : časopis za kritično misel
Skrajšan naslov:Analiza
Založnik:Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
ISSN:1408-2969
COBISS.SI-ID:67716608 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Is Quine’s problem of indeterminacy of translation and reference relevant for linguistic and translation theories?
Opis:The paper examines the concept of equivalence in translation theory, exploring its various interpretations and criticisms. It analyses different approaches to equivalence in the literature, including Catford's notion of equivalence, Nida and Taber's formal and dynamic equivalence, and Koller's five types of equivalence. The paper then considers critiques of equivalence, focusing on the critiques based on the influence of Quine's indeterminacy of translation and reference. It argues that while Quine's problem challenges the notion of meaning-based equivalence, other forms of equivalence remain viable, although accepting Quine's position necessitates the elimination of meaning itself. Finally, the paper weighs the implications of these different perspectives on translation theory. While accepting Quine's view challenges some forms of equivalence, it does not completely invalidate the concept. Other types of equivalence, such as those focused on function or effect, remain valid. However, accepting Quine's view requires eliminating the concept of meaning, which has profound implications for the field of translation studies and linguistics in general.
Ključne besede:language, equivalence, Quine, indeterminacy of translation, indeterminacy of reference


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Analiza

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici