| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Ocena izidov in izkušenj odraslih bolnikov s kroničnimi boleznimi z zdravstveno oskrbo v ambulantah družinske medicine v sloveniji
Avtorji:ID Ambrož, Matija (Avtor)
ID Klemenc Ketiš, Zalika (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Ambroz_Matija_2026.pdf (7,76 MB)
MD5: 97D8C31BA3D4C3B16538CD0F951AF852
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Opis:Namen: Sistematično pridobiti in analizirati standardizirane, mednarodno primerljive podatke o s strani pacientov poročanih izidih (PROM) in izkušnjah z oskrbo (PREM) pri odraslih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji. Metode: Raziskava je potekala v treh fazah po metodologiji OECD PaRIS: (1) kulturološko-jezikovna adaptacija in kognitivna validacija vprašalnikov PaRIS-PQ in PaRIS-PCPQ (namenski vzorec, n = 29); (2) pilotni preizkus izvedljivosti v 21 ambulantah in pri 454 pacientih; (3) glavna presečna raziskava v 81 ambulantah in pri 2.133 pacientih. Povezanosti so bile analizirane z večnivojskimi regresijskimi modeli; nelinearni vplivi z omejenimi kubičnimi zlepki. Rezultati: Kognitivno testiranje je podprlo ustreznost slovenskih instrumentov, psihometrična analiza pa potrdila visoko zanesljivost (Cronbach α = 0,63–0,91). Pilotna faza je potrdila izvedljivost in z usmerjenimi prilagoditvami okrepila metodološko robustnost glavne raziskave. Redna telesna dejavnost in socialnoekonomski položaj sta bila najmočnejša pozitivna dejavnika izidov (PROM). Pri izkušnjah (PREM) sta izstopala kakovost komunikacije (pogovor o zdravju) in telesna dejavnost. Starost in ITM sta imela nelinearne učinke; strukturne značilnosti ambulant so bile šibki napovedniki. Zaključek: Izidi in izkušnje so močneje povezani z individualnimi dejavniki in kakovostjo interakcije kot z organizacijskimi strukturami. Smiselna je rutinska integracija PROM/PREM ter usmeritve za opolnomočenje pacientov pri samoobvladovanju bolezni.
Ključne besede:PaRIS, primarna zdravstvena oskrba, PROMs, PREMs, kakovost zdravstvene oskrbe
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Ambrož]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-97468 Novo okno
UDK:616-039.33-08:614.21+005.336.3(043.3)
COBISS.SI-ID:285927683 Novo okno
Datum objave v DKUM:06.08.2026
Število ogledov:214
Število prenosov:10
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:MF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:11.03.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:PATIENT REPORTED INDICATOR SURVEYS (PARIS) in Slovenia
Opis:Aims: To obtain and analyse internationally comparable PROMs and PREMs among adults with chronic non-communicable diseases in Slovenian family medicine practices. Methods: A three-phase OECD PaRIS design was used: (1) cultural-linguistic adaptation and cognitive validation of PaRIS-PQ/PCPQ (n = 29); (2) a pilot Field Trial in 21 practices with 454 patients; and (3) a national cross-sectional survey in 81 practices with 2,133 patients. Associations were examined using multilevel regression; non-linear effects were modelled with restricted cubic splines. Results: Cognitive testing supported instrument validity and reliability was high (Cronbach’s α = 0.63–0.91). The pilot confirmed feasibility and strengthened implementation of the main survey. Physical activity and socioeconomic status (income, employment) were the strongest positive determinants of health outcomes. For patient experiences, communication quality (discussion about health) and physical activity were key predictors. Age and BMI showed non-linear patterns, while structural practice characteristics were weak predictors. Conclusion: Outcomes and experiences were more strongly related to individual factors and interaction quality than to organisational structures. Routine PROM/PREM use and patient empowerment for chronic disease self-management are warranted.
Ključne besede:PaRIS, PROMs, PREMs, chronic conditions, quality of care


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici