| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv neravnovesja med delom in zasebnim časom na izgorelost
Avtorji:ID Jamšek, Lara (Avtor)
ID Žnidaršič, Jasmina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Jamsek_Lara_2026.pdf (1,29 MB)
MD5: 8675221EB45BB970B9FF3796D3B245CC
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:Magistrsko delo obravnava področje organizacijskih ved in se osredotoča na vpliv neravnovesja med delom in zasebnim življenjem na izgorelost. Namen naloge je bil ugotoviti, v kolikšni meri zaznano neravnovesje med delom in zasebnim življenjem vpliva na stopnjo izgorelosti ter kakšno vlogo imajo pri tem vsakodnevni vedenjski vzorci posameznikov, kot so postavljanje mej, razmišljanje o delu v zasebnem času in načini regeneracije. Raziskava temelji na kombinaciji teoretičnega in empiričnega pristopa. V teoretičnem delu so bile uporabljene metode analize in sinteze strokovne ter znanstvene literature s področja izgorelosti in ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Empirični del je temeljil na kvantitativni raziskavi, ki je bila izvedena s spletnim anketnim vprašalnikom med zaposlenimi. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS, pri čemer so bile uporabljene metode deskriptivne statistike in korelacijske analize. Rezultati so pokazali, da obstaja povezanost med neravnovesjem med delom in zasebnim življenjem ter stopnjo izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da posamezniki, ki pogosto razmišljajo o delu v zasebnem času, izkazujejo višjo stopnjo izgorelosti, medtem ko ustrezna regeneracija, kot so sprostitev, rekreacija in zadostno spanje, prispevajo k zmanjševanju psihične izčrpanosti. Pri tem vse zastavljene hipoteze niso bile potrjene, saj vpliv postavljanja mej med delom in zasebnim življenjem ni bil potrjen v predvideni smeri. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da ima ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pomembno vlogo pri preprečevanju izgorelosti. Ključnega pomena je predvsem sposobnost psihološkega odklopa od dela ter zagotavljanje ustrezne regeneracije. Priporočila magistrskega dela so usmerjena predvsem na raven posameznika. Posamezniki naj razvijajo strategije za učinkovito upravljanje meja med delom in zasebnim življenjem, zmanjšujejo razmišljanje o delu v prostem času ter namenjajo več pozornosti regeneraciji. Ugotovitve lahko služijo tudi kot dobro izhodišče za organizacije pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti.
Ključne besede:ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, izgorelost, vedenjski vzorci, regeneracija, duševno zdravje
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-98004 Novo okno
COBISS.SI-ID:280191747 Novo okno
Datum objave v DKUM:02.06.2026
Število ogledov:195
Število prenosov:29
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FOV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:07.05.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of work-life imbalance on burnout
Opis:This master's thesis addresses the field of organizational sciences and focuses on the impact of work-life imbalance on burnout. The purpose of the study was to examine to what extend perceived work-life imbalance affects the level of burnout and to determine the role of everyday behavioral patterns, such as setting boundaries, thinking about work during leisure time and recovery practices. The research is based on a combination of theoretical and empirical approaches. In the theoretical part, methods of analysis and synthesis of professional and scientific literature in the field of burnout and work-life balance were used. The empirical part was based on a quantitative research design conducted through an online survey questionnaire among employees. The collected data were analyzed using the SPSS statistical program, applying descriptive statistics and correlation analysis. The results showed that there is a relationship between work-life imbalance and the level of burnout. It was found that individuals who frequently think about work during their private time exhibit higher levels of burnout, whereas adequate recovery, such as relaxation, physical activity, and sufficient sleep, contributes to reducing psychological exhaustion. However, not all hypotheses were confirmed, as the effect of setting boundaries between work and private life was not supported in the expected direction. Based on the findings, it can be concluded that work-life balance plays an important role in preventing burnout. The ability to psychologically detach from work and ensure adequate recovery is of key importance. The recommendations of the study are primarily focused on the individual level. Individuals are encouraged to develop strategies for effectively managing boundaries between work and private life, reduce work-related thoughts during leisure time, and pay more attention to recovery. The findings may also serve as a useful basis for organizations in creating a supportive work environment that enables employees to better balance work and personal responsibilities.
Ključne besede:work-life balance, burnout, behavioral patterns, recovery, mental health


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici