| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Prijava premoženjskega stanja kot preventivni protikorupcijski institut : magistrsko delo
Avtorji:ID Lipovec, Žarko (Avtor)
ID Dobovšek, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Lipovec_Zarko_2026.pdf (3,66 MB)
MD5: 3440CF32FA288C34719EAE3CABAC3065
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Korupcija predstavlja kompleksen družbeni pojav, ki ogroža pravno državo, zmanjšuje zaupanje javnosti in povzroča veliko gospodarsko škodo. Možnost pojavljanja korupcije je prisotna povsod. Od politične volje in zahtev zainteresirane javnosti pa je odvisno, kako bomo zagotovili imunski odpor do korupcije z ustreznim upravljanjem s korupcijskimi tveganji. Pomembno vlogo pri preprečevanju korupcije imajo učinkoviti preventivni mehanizmi, krepitev integritete in ustrezna protikorupcijska politika. Magistrsko delo obravnava institut prijave in nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev v Republiki Sloveniji ter primerjavo s hrvaško ureditvijo. V raziskavi skušamo odgovoriti na vprašanje, ali trenutna slovenska zakonodaja predstavlja ustrezno pravno podlago za izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem in če vsebuje primerljive rešitve z drugimi državami. Čeprav je institut prijave premoženjskega stanja v javnosti manj poznan, pa predstavlja temelj h krepitvi transparentnosti, odgovornosti in k preprečevanju korupcijskih tveganj. Pregled trenutne ureditve prijave premoženjskega stanja razkriva več sistemskih pomanjkljivosti, kot so omejena transparentnost objave podatkov o premoženju, omejitev objave premoženja sodnikov in tožilcev ter neprilagojenost zakonodaje sodobnim oblikam premoženja, zlasti kriptovalutam. Primerjava s Hrvaško kaže, da je slovenski sistem javne objave premoženja izrazito netransparenten, kar zmanjšuje učinkovitost javnega nadzora.
Ključne besede:premoženjsko stanje, preprečevanje korupcije, nadzor, magistrska dela
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:Ž. Lipovec
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:XI f., 83 str.
PID:20.500.12556/DKUM-98093 Novo okno
UDK:343.352(043.2)
COBISS.SI-ID:283961859 Novo okno
Datum objave v DKUM:07.07.2026
Število ogledov:234
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:15.05.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assets declaration as a preventive anti-corruption institute
Opis:Corruption is a complex social phenomenon that threatens the rule of law, reduces public trust, and causes significant economic damage. The potential for corruption exists everywhere. However, the extent to which societies develop resilience against it depends on political will and the demands of stakeholders, as well as the implementation of effective corruption risk management. An important role in preventing corruption is played by effective preventive mechanisms, the strengthening of integrity, and an appropriate anti-corruption policy. This master’s thesis examines the institution of asset declaration and the monitoring of public officials’ financial status in the Republic of Slovenia, and compares it with the Croatian system. The research seeks to answer whether the current Slovenian legislation provides an adequate legal framework for monitoring asset declarations and whether it contains solutions comparable to those of other countries. Although the institution of asset declaration is less known to the public, it represents a fundamental tool for strengthening transparency, accountability, and the prevention of corruption risks. An analysis of the current regulation of asset declarations reveals several systemic shortcomings, such as limited transparency in the publication of asset data, restrictions on the disclosure of assets of judges and prosecutors, and the inadequate adaptation of legislation to modern forms of wealth, particularly cryptocurrencies. A comparison with Croatia shows that the Slovenian system of public asset disclosure is significantly less transparent, which reduces the effectiveness of public oversight.
Ključne besede:Commission for the Prevention of Corruption, assets, official persons, supervision


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici