| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Razvoj lažnih spominov pri otrocih kot pričah v sodnem postopku : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Avtorji:ID Bernat, Chiara (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Bernat_Chiara_2026.pdf (1,66 MB)
MD5: C763E71A6139DE4745C32F9870539990
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo obravnava problematiko nastajanja lažnih spominov pri predšolskih otrocih, ki v sodnih postopkih nastopajo kot žrtve ali priče spolnih zlorab. Glavni cilj raziskave je bil identificirati ključne dejavnike, ki privedejo do spominske kontaminacije, ter analizirati vpliv preiskovalnih metod na verodostojnost otroških izpovedb. Skozi analizo literature in podroben pregled treh prelomnih ameriških primerov – McMartin, Kelly Michaels in Fells Acres – je ugotovljeno, da so lažni spomini prvotno produkt sugestivnih in ponavljajočih se zaslišanj, uporabe neustreznih pripomočkov ter močnega socialnega pritiska okolja. Otroci zaradi kognitivne ranljivosti in želje po ugajanju avtoriteti napačne informacije pogosto ponotranjijo kot lastne spomine. Čeprav so kognitivne zmožnosti in strah pomembni dejavniki, se je za ključni vir razvoja lažnih spominov izkazala pristranskost preiskovalcev, ki nezavedno iščejo potrditve svojih pričakovanj. Ugotovitve dela izpostavljajo nujnost uporabe sodobnih forenzičnih standardov, kot je protokol Nacionalnega inštituta za zdravje otrok in razvoja človeka (angl. National Institute of Child Health and Human Development) ter pomen institucionalne zaščite v okviru modela Hiše za otroke (Barnahus). Ti pristopi z uporabo nevtralnih, odprtih vprašanj in dokumentiranjem enovitega zaslišanja minimizirajo tveganje za sistemske napake. Ugotovitve kažejo, da sta za zagotavljanje pravičnosti ključnega pomena dosledna forenzična nevtralnost in kontinuirano usposabljanje strokovnjakov o delovanju otroškega spomina.
Ključne besede:sodni postopki, priče, pričevanje otrok, forenzični intervju, lažni spomini, sugestija, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:C. Bernat
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:VIII f., 57 str.
PID:20.500.12556/DKUM-98151 Novo okno
UDK:159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:288901123 Novo okno
Datum objave v DKUM:26.08.2026
Število ogledov:77
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:20.05.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The development of false memories in children as whitnesses in court proceedings
Opis:The thesis deals with the problem of false memories in preschool children who appear as victims or witnesses of sexual abuse in court proceedings. The main objective of the research was to identify the key factors that lead to memory contamination and to analyze the impact of investigative methods on the credibility of children's statements. Through theoretical analysis and a detailed review of three landmark American cases—McMartin, Kelly Michaels, and Fells Acres—it was found that false memories are primarily the product of suggestive and repetitive questioning, the use of inappropriate aids, and strong social pressure from the environment. The study confirms that, due to their cognitive vulnerability and desire to please authority figures, children often internalize false information as their own memories. Although cognitive abilities and fear are important factors, the methodological bias of investigators has been shown to be the key source of false memory development. The findings of the study highlight the need to use modern forensic standards, such as the National Institute of Child Health and Human Development protocol, and the importance of institutional protection within the Barnahus model. These approaches, using neutral, open-ended questions and documenting a single interview, minimize the risk of systemic errors. The findings show that consistent forensic neutrality and continuous training of professionals on how children's memories work are key to ensuring fairness.
Ključne besede:False memories, child testimony, suggestion, forensic interview, sexual abuse, Children's House (Barnahus)


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici