| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Child emperors in Rome or the domestification of an exception
Avtorji:ID Maver, Aleš (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Maver_Ales_2025.pdf (1,09 MB)
MD5: 1518DC21FC4A8D4CFAA758BD42BD86DC
 
URL https://doi.org/10.3986/9789612681180_01
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Child or underage rulers were not uncommon in ancient times, and can be found in almost all ancient cultures. The decisive step in “domesticating the exception” was taken by Valentinian I, the founder of a short-lived Roman dynasty. In AD 367, he immediately appointed his eight-year-old son Gratian as Augustus, the “higher” ruler (albeit in his own, western half of the empire). Valentinian’s seed fell on fertile ground. It was adopted by other rulers and associates of his and Theodosius’ dynasty, who rushed to appoint young descendants as Augusti. Valentinian’s younger son, Gratian’s half-brother and Valens’ nephew Valentinian II, can be considered the prototype of the late antique child emperor. His reign combined all the negative features of this model of government. The trend established by Gratian and Valentinian II continued for some time in both halves of the empire. Despite the fact that the appearance of child emperors in the fifth century seemed much more common than a century earlier, late antique writers remained reserved about it.
Ključne besede:monarchs, Rome, child monarchs, dynastic legitimacy, succession, 4th cent.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:11.12.2025
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 11-23
PID:20.500.12556/DKUM-98721 Novo okno
UDK:929.731(37)
COBISS.SI-ID:249929219 Novo okno
DOI:10.3986/9789612681180_01 Novo okno
Datum objave v DKUM:25.09.2026
Število ogledov:19
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Omnia tempus revelat : studies on Antiquity and the Early Middle Ages
Uredniki:Milan Lovenjak, Alenka Cedilnik, Andrej Gaspari, Jana Horvat
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Leto izida:2025
ISBN:978-961-268-118-0
COBISS.SI-ID:247282435 Novo okno
Naslov zbirke:Razprave
Številčenje v zbirki:45

Licence

Licenca:CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.
Začetek licenciranja:11.12.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Otroški cesarji v Rimu ali udomačevanje izjeme
Opis:Otroški ali mladoletni vladarji v starem veku niso bili redkost. Najdemo jih v skoraj vseh starodavnih kulturah. Razmere v Rimu so bile v tem pogledu drugačne. Odločilni korak pri “udomačevanju izjeme” je naredil Valentinijan I., ustanovitelj ene kratkotrajnih rimskih dinastij. Leta 367 je svojega osemletnega sina Gracijana takoj imenoval za avgusta, “višjega” vladarja (čeprav le v svoji, zahodni polovici cesarstva). Valentinijanov recept je padel na plodna tla. Prevzeli so ga drugi vladarji in sopotniki njegove in Teodozijeve dinastije, ki so kot za stavo imenovali otroške potomce za avguste. Valentinijanov mlajši sin, Gracijanov polbrat in Valensov nečak Valentinijan II., lahko velja za prototip poznoantičnega otroškega cesarja. Njegova vladavina je združevala vse negativne značilnosti tega modela vladanja. Trend, ki sta ga vzpostavila Gracijan in Valentinijan II., se je nekaj časa nadaljeval v obeh polovicah cesarstva. Čeprav je bil pojav otroških cesarjev v 5. stoletju zato običajnejši kot stoletje prej, so poznoantični pisci ostali do njega zadržani.
Ključne besede:vladarji, Rim, otroci vladarji, dinastična legitimnost, nasledstvo, 4.st.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici