| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Učinki digitalne ekonomije: izzivi pri spremljanju uspešnosti poslovanja
Avtorji:ID Pešti, Eva (Avtor)
ID Kolar, Iztok (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Pesti_Eva_2026.pdf (2,30 MB)
MD5: 448B746E5683E9D906B12CAC56758F8D
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Diplomska naloga obravnava učinke digitalne ekonomije pri spremljanju uspešnosti poslovanja podjetij, natančneje izzive (ne)jasne odgovornosti pri izbiri in nadaljnji rabi digitalno podprtih ali t. i. naprednih ključnih kazalnikov uspešnosti. Osrednji problem, ki ga izpostavljamo, izhaja iz spoznanja, da digitalna preobrazba sočasno z uvedbo in razvojem novih (tehnoloških) orodij preoblikuje tudi vsakdanjik dela, vloge, ustaljene odnose in spremljajočo porazdelitev odgovornosti. Ob strojno pripravljenih kazalnikih se klasično razmerje med akterjem in forumom namreč zaplete do te mere, da postane vprašanje, kdo je (dejanski) akter, vse prej kot preprosto. Opisani razkorak med teorijo in prakso obravnavamo na primeru manjšega slovenskega proizvodnega podjetja (v nalogi ga označujemo kot podjetje X), v katerem prikažemo formalno dodeljeno in dejansko prevzeto odgovornost za tri izbrane kazalnike. Ti segajo od tradicionalnih finančnih (sledilnih) do naprednih, inteligentnih. Rezultati nakazujejo, da je odgovornost jasno vzpostavljena zgolj pri tradicionalnih finančnih kazalnikih, pri katerih obstajata nedvoumno določen nosilec (računovodja) in delujoče razmerje akter – forum. Pri digitalnih kazalnikih pa je odgovornost dodeljena ohlapno ali osebi, ki orodja strokovno ne obvlada. Slednje vodi v razpršitev (zameglitev) odgovornosti, kar opredeljujemo kot stanje, ko odgovornosti za (morebitni) napačni rezultat praviloma nihče ne prevzame. Obenem je človeški nadzor najšibkejši prav pri tistih kazalnikih, pri katerih bi bil glede na njihovo (ne)transparentnost najbolj potreben. Ugotavljamo, da se odgovornost v praksi udejanja neformalno in sledi dejanski kompetenci posameznika, ne pa formalni dodelitvi vlog. Skladno s tem sklepamo, da digitalizacija ne odpravlja potrebe po človeški in strokovni presoji. Prav nasprotno, ob nenehnem spreminjanju digitalnih tehnologij in novih razsežnostih dela je ta presoja pomembna bolj kot kadar koli doslej.
Ključne besede:digitalna preobrazba, računovodstvo, spremljanje uspešnosti, ključni kazalniki uspešnosti, odgovornost
Kraj izida:Maribor
Založnik:E. Pešti]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-99026 Novo okno
UDK:657.3:004
COBISS.SI-ID:290484995 Novo okno
Datum objave v DKUM:09.09.2026
Število ogledov:175
Število prenosov:6
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impacts of the digital economy: challenges in monitoring business performance
Opis:This thesis examines the effects of the digital economy on the monitoring of business performance, focusing specifically on the challenges of (un)clear accountability in the selection and subsequent use of digitally supported, or so-called smart, key performance indicators. The central problem addressed arises from the recognition that digital transformation, alongside the introduction and development of new (technological) tools, simultaneously reshapes everyday working practices, roles, established relationships and the accompanying distribution of accountability. In the presence of machine-generated indicators, the classical actor–forum relationship becomes complicated to such an extent that the question of who the (actual) actor is proves to be anything but straightforward. We address this discrepancy between theory and practice through the case of a small Slovenian manufacturing company (referred to in the thesis as Company X), in which we present both the formally assigned and the actually assumed accountability for three selected indicators. These range from traditional financial (lagging) indicators to smart, predictive ones. The results suggest that accountability is clearly established only in the case of traditional financial indicators, where an unambiguously designated owner (the accountant) and a functioning actor–forum relationship are in place. In the case of digital indicators, by contrast, accountability is assigned either loosely or to a person who lacks professional command of the tools concerned. The latter leads to a diffusion (blurring) of accountability, which we define as a state in which, as a rule, no one assumes accountability for a (potentially) erroneous result. At the same time, human oversight is weakest precisely in the case of those indicators for which it would be most needed, given their (non-)transparency. We find that, in practice, accountability is enacted informally and follows the actual competence of the individual rather than the formal allocation of roles. Accordingly, we conclude that digitalisation does not remove the need for human and professional judgement. On the contrary, given the continuous transformation of digital technologies and the emerging dimensions of work, such judgement is required more than ever before.
Ključne besede:digital transformation, accounting, performance monitoring, key performance indicators, accountability


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici