| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:"Komu zaupamo svoje skrbi?": umetna inteligenca kot vir čustvene podpore : magistrsko delo
Avtorji:ID Ritonja, Nika (Avtor)
ID Čuš Babič, Nenad (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Ritonja_Nika_2026.pdf (1,17 MB)
MD5: 411E23655E157F9372464052D8504714
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Generativna umetna inteligenca vse pogosteje prevzema vlogo sogovornika pri čustvenih temah, pri čemer ostaja nejasno, kakšne psihološke posledice ima takšna raba. Namen raziskave je bil preučiti povezave med uporabo generativne umetne inteligence za čustvene teme, zaupanjem vanjo, zaznano čustveno podporo, zaznanim stresom in psihološko stisko ter preveriti, ali zaznana čustvena podpora po vzoru modela blažilnega učinka ublaži odnos med stresom in stisko. V spletni raziskavi je sodelovalo 198 polnoletnih udeležencev (M = 33,27; SD = 14,62), od katerih jih je 174 poročalo o uporabi klepetalnikov z umetno inteligenco, 108 pa o njihovi uporabi za čustvene teme. Podatke smo analizirali z linearnimi regresijami ter analizama moderacije in mediacije, odgovore 88 udeležencev na odprta vprašanja pa s tematsko analizo. Uporaba za čustvene teme in zaupanje sta pozitivno napovedovala zaznano čustveno podporo, zaznani stres pa psihološko stisko. Zaznana čustvena podpora ni bila povezana z nižjo psihološko stisko, prav tako nismo našli statistično značilnih dokazov, da bi moderirala odnos med stresom in stisko ali posredovala v odnosu med uporabo in stisko. Pogostejša uporaba za čustvene teme je bila povezana z višjo psihološko stisko. Tematska analiza je pokazala, da udeleženci klepetalnike doživljajo predvsem kot sredstvo za trenutno čustveno razbremenitev in ubeseditev težav, ne pa kot vir zanesljivo razpoložljive podpore.
Ključne besede:umetna inteligenca, zaznana čustvena podpora, stres, psihološka stiska, blažilni učinek socialne podpore
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:N. Ritonja
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII, 97 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-99107 Novo okno
UDK:159.942:004.8(043.2)
COBISS.SI-ID:290012419 Novo okno
Datum objave v DKUM:04.09.2026
Število ogledov:148
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:31.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:"In Whom Do We Confide?": Artificial Intelligence as a Source of Emotional Support
Opis:Generative artificial intelligence is increasingly taking on the role of a conversational partner in discussions of emotional topics, while the psychological consequences of such use remain unclear. The aim of this study was to examine the relationships between the use of generative artificial intelligence for emotional topics, trust in it, perceived emotional support, perceived stress, and psychological distress, and to test whether perceived emotional support buffers the relationship between stress and distress in line with the stress-buffering model. The online study included 198 adult participants (M = 33.27; SD = 14.62), of whom 174 reported using AI chatbots and 108 reported using them for emotional topics. The data were analysed using linear regression, moderation, and mediation analyses, while the responses of 88 participants to open-ended questions were examined using thematic analysis. Use for emotional topics and trust positively predicted perceived emotional support, while perceived stress positively predicted psychological distress. Perceived emotional support was not associated with lower psychological distress, and no statistically significant evidence was found that it moderated the relationship between stress and distress or mediated the relationship between use and distress. More frequent use for emotional topics was associated with higher psychological distress. The thematic analysis showed that participants experienced chatbots primarily as a way to obtain momentary emotional relief and as help with articulating their difficulties, rather than as a source of reliably available support.
Ključne besede:artificial intelligence, perceived emotional support, stress, psychological distress, stress-buffering effect of social support


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici