| Naslov: | Depolimerizacija polikarbonata (pc) v nadkritičnih alkoholih |
|---|
| Avtorji: | ID Ribarić, Julija (Avtor)
ID Škerget, Mojca (Mentor) Več o mentorju... 
ID Irgolič, Mihael (Komentor) |
|---|
| Datoteke: |  VS_Ribaric_Julija_2026.pdf (1,41 MB)
MD5: B6D72A757BC6EE98C31895240B0A94ED
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
|
|---|
| Opis: | Namen diplomske naloge je preučiti vpliv reakcijskega časa in izbire topila na učinkovitost depolimerizacije polikarbonata (PC) ter na sestavo nastalih tekočih produktov. Razgradnja PC je bila izvedena v metanolu (MeOH) in etanolu (EtOH) pri temperaturi 300 °C in različnih reakcijskih časih: 5, 15, 30, 60 in 120 min. Za dodatno primerjavo so bile izvedene še razgradnje materiala v mešanicah MeOH:H2O (1:1) in EtOH:H2O (1:1) ter v vodi pri 300 °C in reakcijskem času 15 min.
Začetni PC material je bil karakteriziran s proksimativno in ultimativno analizo ter FTIR spektroskopijo, ki je potrdila prisotnost zančilnih funkcionalnih skupin v PC. Rezultati razgradnje so pokazali, da sta MeOH in EtOH učinkoviti topili za razgradnjo PC, saj so bili izkoristki trdne faze (nerazgrajen PC) pri vseh reakcijskih časih nizki (pri MeOH so znašali od 0,6 do 2,4 %, pri EtOH pa od 0,9 do 2,7 %). Pri razgradnji v MeOH sta bila glavna produkta bisfenol A (BPA) in dimetil karbonat (DMC), pri razgradnji v EtOH pa BPA in dietil karbonat (DEC). S podaljšanjem reakcijskega časa so se pri MeOH zmanjševali deleži BPA in DMC; delež BPA se je zmanjšal s 65,1 % pri 5 min na 20,7 % pri 120 min, delež DMC pa z 22,2 % na 5,5 %. Hkrati so se povečevali deleži fenola in 4-izopropenilfenola (4-IPENP), pri čemer se je delež fenola povečal s 3,2 % na 20,8 %, delež 4-IPENP pa s 4,5 % na 20 %, kar kaže na potek sekundarnih reakcij razgradnje. V EtOH je bil BPA stabilnejši, največji delež DEC pa je bil dosežen pri 30 min in je znašal 19,3 %. Pri razgradnji v mešanicah alkohol:voda (1:1) so bili izkoristki tekoče faze nekoliko nižji kot pri čistih alkoholih; pri mešanici MeOH:H2O (1:1) je izkoristek tekoče faze znašal 91,46 %, pri mešanici EtOH:H2O (1:1) pa 96,21 %. Dodatek vode je vplival tudi na sestavo tekoče faze, saj DMC oziroma DEC v mešanicah nista bila zaznana, deleža BPA pa sta znašala 48,9 % pri MeOH:H2O (1:1) in 58,4 % pri EtOH:H2O (1:1), kar kaže, da prisotnost vode zmanjša nastanek karbonatnih produktov in spodbuja razpad BPA. Med primerjanimi topili se je kot najugodnejši izkazal EtOH, saj je omogočil visok izkoristek tekoče faze, 98,9 %, ter hkrati nastanek BPA in DEC kot glavnih produktov razgradnje. |
|---|
| Ključne besede: | polikarbonat, bisfenol A, metanol, etanol, depolimerizacija, nadkritična tekočina |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-99584 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 08.09.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 129 |
|---|
| Število prenosov: | 4 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | KTFMB - FKKT
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
