| Opis: | Diplomsko delo obravnava strateško pozicioniranje Slovenije kot mednarodne vinske turistične destinacije, s posebnim poudarkom na regijah Goriška Brda in Vipavska dolina. Osrednji raziskovalni problem izhaja iz razkoraka med visoko kakovostjo slovenskih vin, bogato vinogradniško tradicijo, privlačnimi pokrajinami in avtentičnimi turističnimi doživetji na eni strani ter še vedno omejeno mednarodno prepoznavnostjo Slovenije kot vinske destinacije na drugi strani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na mednarodno vidnost izbranih vinskih regij ter kako lahko digitalna promocija, sodelovanje deležnikov in avtohtone sorte grozdja prispevajo k močnejšemu strateškemu pozicioniranju Slovenije na globalnem trgu vinskega turizma. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lahko Slovenija svojo majhnost, butičnost in lokalno identiteto izkoristi kot konkurenčno prednost.
V uvodnem poglavju so predstavljeni namen, cilji, raziskovalna vprašanja, metodološki pristop, omejitve in struktura diplomskega dela. Diplomsko delo temelji na kombinaciji teoretične analize, študij primerov, polstrukturiranih intervjujev, digitalne analize spletne prisotnosti izbranih vinarjev ter analize sekundarnih podatkov iz uradnih virov. Raziskava se osredotoča na tri glavna vprašanja: katere ovire omejujejo mednarodno prepoznavnost Goriških Brd in Vipavske doline, kako razvita je digitalna prisotnost izbranih vinarjev ter kako lahko sodelovanje deležnikov in regionalno znamčenje prispevata k močnejšemu pozicioniranju teh regij. Kombinacija različnih metod je omogočila primerjavo zaznav deležnikov z dejansko digitalno prisotnostjo vinarjev in širšimi turističnimi trendi.
Drugo poglavje predstavlja teoretični okvir vinskega turizma. Vinski turizem ni razumljen zgolj kot obisk vinskih kleti ali degustacija vina, temveč kot širša izkušnja, ki povezuje vino, gastronomijo, kulturno dediščino, podeželsko pokrajino, lokalno identiteto, trajnost in destinacijsko znamčenje. Sodobni vinski turisti pogosto iščejo avtentična, izobraževalna in personalizirana doživetja, ki vključujejo stik z vinarji, spoznavanje lokalnih sort, zgodbe o terroirju, kulinariko in doživljanje pokrajine. Teoretični del poudarja tudi pomen digitalne transformacije, saj obiskovalci vse pogosteje uporabljajo spletne strani, družbena omrežja, spletne zemljevide in možnosti rezervacij pri načrtovanju potovanj. Pomembno vlogo imajo tudi sodelovanje med deležniki, skupna destinacijska identiteta in občutek kraja, saj obiskovalci vinsko regijo doživljajo kot celoto in ne zgolj kot skupek posameznih vinskih kleti.
Tretje poglavje analizira Slovenijo kot vinsko destinacijo na makro ravni. Slovenija ima dolgo vinogradniško tradicijo in izjemno raznoliko vinsko pokrajino, ki vključuje tri glavne vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Zaradi svoje geografske lege Slovenija združuje alpske, mediteranske, panonske in dinarske vplive, kar ustvarja raznolike pogoje za pridelavo vina. Poseben pomen ima Primorska, kamor spadata tudi Goriška Brda in Vipavska dolina. Poglavje obravnava tudi Slovensko turistično strategijo 2022–
2028, ki Slovenijo pozicionira kot zeleno, butično in trajnostno destinacijo z višjo dodano vrednostjo. Ta strateška usmeritev je zelo primerna za razvoj vinskega turizma, saj se izbrane regije lahko razvijajo kot butične, avtentične in doživljajsko usmerjene destinacije, ne pa kot destinacije množičnega turizma. V tem kontekstu se vinski turizem dobro povezuje tudi s širšimi cilji trajnostnega razvoja slovenskega turizma.
Četrto poglavje se osredotoča na študiji primera Goriških Brd in Vipavske doline. Goriška Brda so predstavljena kot ena najbolj prepoznavnih slovenskih vinskih regij, znana po gričevnati pokrajini, terasastih vinogradih, gastronomiji, butičnih vinarjih in pomembni vlogi sorte rebula. Regija ima močan potencial za mednarodni vinski turizem, vendar mora svojo identiteto graditi na lastnih značilnostih in ne zgolj na primerjavah z bo |
|---|
