| Opis: | V diplomski nalogi so analizirani in med seboj primerjani deželoznanski, jezikovni in kulturni vidiki izbranih nemškojezičnih besedil pesmi iz Nemčije, Avstrije in Švice. Glavni namen naloge je bil ugotoviti, katere pomenske nianse, dialekti, regiolekti, regionalne jezikovne različice in leksikalne posebnosti se pojavljajo v izbranih besedilih pesmi ter kako se njihova raba razlikuje med tremi nemško govorečimi državami. Raziskano je bilo tudi, kako se v besedilih kažejo sociokulturni vplivi ter kako so jezik, regiolekti, kulturna pripadnost in identiteta izvajalcev med seboj povezani.
Za empirično analizo je bilo izbranih devet izvajalcev, po trije iz vsake nemškojezične države. Vsak izvajalec zastopa eno pesem, ki ustreza eni izmed treh tematskih skupin: ljubezni, identiteti in iskanju samega sebe ter strahu in žalosti. V vsaki tematski skupini je bila analizirana po ena pesem iz Nemčije, Avstrije in Švice, kar je omogočilo primerjavo jezikovnih in kulturnih značilnosti med državami.
V teoretičnem delu so podrobneje predstavljeni pojmi, kot so semantične nianse, pluricentričnost nemškega jezika in načelo DACH ter leksikalne posebnosti. Obravnavano je tudi razmerje med jezikom in identiteto, pri čemer je prikazano, da se lahko za enake ali podobne pomene v različnih nemško govorečih prostorih uporabljajo različni izrazi. Besedila pesmi so predstavljena kot jezikovno-kulturne izrazne oblike, v katerih se odražajo osebne izkušnje izvajalcev, regionalna pripadnost, kulturno okolje in način rabe jezika. Pri raziskovanju so bile uporabljene komparativna metoda, metoda analize in sinteze, metoda klasifikacije ter metoda abstrakcije in konkretizacije.
V empiričnem delu so najprej predstavljeni pomeni izbranih tem, kot jih opredeljuje spletni Duden, ter osnovni podatki o vseh izvajalcih. Nato so bile pesmi razvrščene v ustrezne tematske skupine, iz njihovih besedil pa so bili izločeni izrazi, povezani z obravnavanimi temami.
Pri temi ljubezni se je pokazalo, da je v vseh treh pesmih v ospredju predvsem čustvena povezava med dvema osebama, ki temelji na privlačnosti. MoTrip ljubezen izraža predvsem jasno in v standardnem jeziku, medtem ko Josh. pogosteje uporablja nenavadne in slikovite izraze. Pri skupini Mash je regionalni izvor posebno dobro predstavljen ter opazen zaradi uporabe švicarske nemščine.
Pri temi identitete in iskanja samega sebe je v ospredju predvsem lastni jaz oziroma izkušena notranja enotnost osebe, ki temelji na iskanje lastne identitete. Frank Petersen svojo identiteto povezuje s Pfalško regijo in uporablja regionalne izraze, značilne za ta prostor. DJ Ötzi pripadnost izraža s sklicevanjem na Tirolsko, njeno pokrajino, narečje in kulturne simbole. Bligg pa švicarsko identiteto predstavlja predvsem s pomočjo švicarske glasbe, imen znanih izvajalcev, krajev in izrazov v švicarski nemščini.
Pri temi strahu in žalosti so bile ugotovljene večje vsebinske razlike. Pri Alligatoahu sta v ospredju predvsem smrt in duševna bolečina zaradi izgube, pri Andreasu Gabalierju pa so izguba, spomin na umrlo osebo, upanje in možnost ponovnega srečanja. V pesmi izvajalke To Athena prevladujejo osebni strah, notranja negotovost in strah pred izgubo samega sebe. Alligatoah uporablja predvsem standardni jezik, medtem ko sta pri Gabalierju in To Atheni izrazitejši avstrijska oziroma švicarska regionalna jezikovna oblika.
Na koncu je bilo ugotovljeno, da izbrana besedila pesmi iz Nemčije, Avstrije in Švice kažejo tako jezikovne podobnosti kot tudi izrazite razlike. Pri Franku Petersenu, DJ Ötziju, Andreasu Gabalierju, skupini Mash, Bliggu in To Atheni je regionalna jezikovna zaznamovanost posebej opazna. Pri MoTripu, Joshu. in Alligatoahu pa so v ospredju predvsem standardno-nemški jezik, neposredne formulacije in slikoviti izrazi. Dialekti, regionalne besede, kulturne reference in semantične nianse omogočajo prepoznavanje regionalnega izvora, pripadnosti in kulturne identitete. |
|---|
